Pridržala sem dih. Nehote sem vstala in prav nalahno, kakor da se ne premika moje telo, temveč zgolj misel, kot da me ne nosijo neslišna stopala, marveč srce - tako lahno sem stopila izza taistih vrat.
Mici me je še tisti hip zaznala, kajti obrnila se je k meni, brž ko sem pokukala na njuno stran, in mi z nasmehom rekla: