nova beseda iz Slovenije
mrtvega z razklano glavo in vsega krvavega. | Nazadnje | se je kakor polž počasno sonce vendarle skrilo | A |
in drevak iz razvodja Save v vodovje Drave. | Nazadnje | se je pa le odočil.Dokaj naporov ga je stalo | A |
Kar verjeti ni mogel. | Nazadnje | je pa le ugotovil, da je izpral iz dravskega | A |
pesti: »Turovci naj pa nikar ne mislijo, da te | nazadnje | odkupim. Ne. Otmem te. | A |
je naša sreda,« je rekel. »To obkolobarimo in | nazadnje | se vsi tam snideno.Tvoj mladec Oprezni Srnjak | A |
pa prepočasna za tako malo in urno žival. In | nazadnje. | Krog se je stisnil. Nak. | A |
razgledal na vse strani in se obrnil celo nazaj. | Nazadnje | je povohljal še s smrčkom po tleh, nato je, | A |
tudi izmed njih marsikdo padel, čeprav bi te | nazadnje | zmogli.« »Kakor je.« | A |
Tujci jih niso nikoli prijazno gledali. | Nazadnje | so pa še zvedeli, da je čarovnica Medeja umorila | A |
trupa. Kakor pogrezala se je v morje, dokler ni | nazadnje | povsem izginila v brezkončnosti voda. Nosači | A |
si vračilja še sama ni na jasnem, kam hoče. | Nazadnje | se je bila odločila, zavila za Rožni hrib in | A |
Pa vse ni nič pomagalo. | Nazadnje | sta junca morala le tako stopati, kakor sta | A |
dejali so in groza jih je bilo tako, da si | nazadnje | niso več upali glasno govoriti.Kajti kdo je | A |
Od kraja je že verjel. Ali | nazadnje | pak je stric Blaž, ko je bil sam, usta na šir | A |
spoznal ‒ Bojcu zabičuje, ni mogel razločiti. | Nazadnje | sliši vendar, da vpraša čevljar: »Jutri ob tem | A |
naj se vrne, ker vse nesrečo kaže. Blaž je | nazadnje | sam odšel, hlapec se je, z glavo majé, domov | A |
dvakrat po sobi sem ter tja brez odgovora in | nazadnje | kakor sam zase ponavlja: »To bi utegnilo nekaj | A |
In ravno v mojem okraju? | Nazadnje | še jaz kot maire velike sitnosti dobim in cela | A |
posebno pa tistega Nandeta ali, kakor mu je stric | nazadnje | dejal, Grogo ‒ in zato je hodil in oprezoval | A |
roke, najprej menihom, pozneje nekemu grofu in | nazadnje | današnji posestnici, komtesi Ovsenekovi, a vse | A |
Matijec gluh ali ne bodi. Tiho sta si tedaj | nazadnje | vsak nekaj priznala in Matijec je gospodoval | A |
Šel je naprej in naprej po hosti, tako da | nazadnje | ni prav vedel, kje je in v čigavi lastnini. | A |
Kompleza vroč pot oblije, ne vé, kaj bi rekel, | nazadnje | pa se zmisli in pravi: »Vprašat sem prišel, | A |
v tla gledal in klobuk vrtil, tiho klel in | nazadnje | dejal: »Vendar bi prosil, če je mogoče.Vseeno | A |
stopi, privošči mu še več prikupljivih besedi in | nazadnje | mu celo čudne sanje pripoveduje iz poslednje | A |
Šepec, to se vé, v resnici niti nikdar imel ni. | Nazadnje | žagar meni, da je župan dovolj prijazen in pridobljen | A |
Dasiravno je zvesto branil svoje moštvo in se je | nazadnje | videlo, da mu je tega draženja že preveč, razmalala | A |
odgovori sestrična. »Kaj sta pa govorila zdaj | nazadnje? | « vpraša Matilda. »No, najnazadnje sem mu zatožila | A |
naprej takoj zraven pri prasici z mladimi, potem | nazadnje | pri rejenih, ki bodo to jesen za kolino in za | A |
prvo obišče, naj čitalec sam sodi. Sreča je | nazadnje | vendar še, da si je véliki svet izmislil šege | A |
gleda v tla in potem prav nevljudno molči. | Nazadnje | brzo vstane, popije svojo čašo do dna, zahvali | A |
Jutri se moram pametneje obnašati. | Nazadnje | bi me še ona spazila, kako je pravzaprav z mojim | A |
Stremenček imenuje več hiš. In | nazadnje | mora, dasi silno nerad, ali vendar iz pokorščine | A |
ni mogel odločiti iti na pošto h Gorčevim. | Nazadnje | pa vendar ni mogel drugače, ubral je pot pod | A |
se seznanila; upam, da nisva bila naprvo in | nazadnje | vkup.Zahvaljujem se vam za druščino.« | A |
bil šel čakat, dve uri sem na prelazu sedel, | nazadnje | pak mi je bilo dolgčas ponoči samemu prežati | A |
silil, mrha. Cukam za vajeti, cukam, vpijem, pa | nazadnje | se mi pošast še ustavi in se ne gane.Ko bi bil | A |
kjer so mi kmetje veliko ponujali piti, samo | nazadnje | sem moral več praznih bokalov plačati.Ti na | A |
Naveličal se me je sveti mož poslušati in mi je | nazadnje | rekel: če ti gospod v gradu in soseska dovoli | A |
potegnil in zopet nekaj počasnih stopinj storil. | Nazadnje | pa ni bilo dvomiti, kako se je odločil, kajti | A |
jedi in dobro vino, katere je goltal, kakor bi | nazadnje | v svojem življenju jedel.Tega mu pa ne zamerimo | A |
teboj, če smem. On mi ni nič povedal, ali prav | nazadnje | sem ga sama spregledala, kaj je prav za prav | A |
spoštujem, če pa to stori, bodem ga zaničevala. Da, | nazadnje | sem ga za Boga prosila, naj bo tiho, pa obljubiti | A |
Meni se pa živalca prav smili. | Nazadnje | bi bila ti vesela, ko bi še jaz imela nesrečo | A |
kaj meniš? Jaz pravim, da bo tako, kakor sem | nazadnje | dejal; tebi bo pa kaj odmečka vrgel.Ali bi ne | A |
Dolgo je preudarjal, kaj bi mu dal. | Nazadnje | jo je menda pogodil, zakaj vrgel je koš od sebe | A |
»Človek živi, vesel včasi, včasi žalosten, | nazadnje | ga pa zmanjka.Čez tri leta ne bo že nihče vedel | A |
morajo na Slemenicah več vedeti, ker je bil stari | nazadnje | tam, kakor so ljudje pravili. »Danes moram za | A |
podučila, da se je zmotil v svojem upanju, da mu bo | nazadnje | vendarle Marijan zet. »Jaz sem menda nekdaj | A |
starega Oralka vprašal: »Kdaj so bili Turki | nazadnje | v deželi?« odgovarjal ti je: »Tačas, ko jih | A |
izgovorljivo, prijelo se je rodovine in kmetje | nazadnje | niso vedeli, ali ima še kakovo ime.Naposled | A |
Povedite, kdo je moj oče! Vprašam vas | nazadnje, | če ne poveste, kesali se boste.« Starka ni mogla | A |
tri dni te iščem in hodim povsod, koder te ni; | nazadnje | te pa tukaj vrag drži, kjer bi te nihče ne čakal | A |
hotel prste v les vtisniti. »Očeta nimam!« reče | nazadnje, | kakor bi iz uma bil, ko se je beračeva pesem | A |
da sem mu očitala, kaj mi je popred obetal. | Nazadnje | ga še celo blizu ni bilo.O, kaj sem jaz trpela | A |
kako zrno snega, zmerom bolj in bolj pogosto, | nazadnje | v debelih plahticah, ter pobeli drevje in vse | A |
Beseda dá besedo. Nabralo se je | nazadnje | precej dokazov, tako da so tudi največji neradovedniki | A |
12. ČESA JE | NAZADNJE | SPILKIN JOŽEK DOŽIVEL Krojač Špilkin Jožek je | A |
ter s kopice v kopico zaletaval se, tako da | nazadnje | že skoro ni vedel, kje je. V sredi grajskega | A |
važno, da zemljemerec stanovanje dobi, pravi | nazadnje: | »Poskusite prej v gradu, oče župan, in če tam | A |
dober čas. Dolgo ni bilo gospoda nič blizu, a | nazadnje | je prišel.Še denarja mi je dal in pustil sem | A |
svoje prve študentovske »ljubezni« in kako je | nazadnje | cela stvar smešen konec vzela ter je on izprevidel | A |
ženske hvaležne. Kaj čuda, če je tudi starka | nazadnje | prav kakor kaka mati našega znanca rada imela | A |
govoril ‒ kar se še nikomur ni prigodilo ‒ in mu | nazadnje | dal tri zlate cekine, take, da nihče v Volčjaku | A |
o tem in onem nevažnem kaj vpraša ali omeni. | Nazadnje | se na stolu popravi in reče: »A sedaj vam moram | A |
slovenskih pesmi. Zober nekaj časa prebira in | nazadnje | vpraša: »Imate več takih knjig?« »Vzel sem le | A |
Jecljaje je govoril nerazumljive stavke dalje in | nazadnje, | naslonivši se na zofo nazaj, začel dremati ter | A |
Vstane in hodi gor in dol po sobi. Razmišlja, a | nazadnje | strese z glavo in se zopet usede, češ ne bodimo | A |
čudneža, če si prav ni znala razlogov iskati. | Nazadnje | pa je prišla Senčarica k njima, katera je tako | A |
popolnoma dovolj. Da bi se pulil, bojeval, trpel, | nazadnje | pa še od nje same za nos vojen bil ‒ to je nepotrebnost | A |
pogleda kakor iščoč, da li sta kaj izgubila, ‒ in | nazadnje, | puško in torbo odloživši, sam sel. »Historična | A |
pomagati vam, potem veste, kako se človek spremeni. | Nazadnje | bi mi ne bilo neljubo, če se bodem odločil tukaj | A |
propos! Jaz vam po pravici povem, da mi bode | nazadnje | tudi čisto vseeno, če vas oženim in vam s tem | A |
okoli ladje po hodniku in . / . / stran 113 . / | nazadnje | spleza zopet na krov, kjer s precej slabim uspehom | A |
prosila, naj vendar gotovo izvem za vas, sicer | nazadnje | vaša ljubica še umrje od nesrečne ljubezni. | A |
nekdaj njena mati z menoj golobovala, a vraga, | nazadnje | je drugega za moža vzela!‒ A propos, zakaj mi | A |
ocean in obiskaval obale štirih delov sveta. | Nazadnje | sem se naveličal tudi tega in hotel sem se vrniti | A |
roki. To mu je bilo pa vendar preveč; danes je | nazadnje | pasel, nazadnje gledal svojo kravo iz ilovice | A |
bilo pa vendar preveč; danes je nazadnje pasel, | nazadnje | gledal svojo kravo iz ilovice narejeno, tako | A |
ilovice narejeno, tako podobno Liski, in danes | nazadnje | bi pustil, da mu vse to kdo razruši?Dasiravno | A |
slovenščine znemar spustil, tako da ga bo veselilo še | nazadnje, | ko bo videl, da je bil on in njegove dogodbe | A |
rokopis na svetlo. Toda po tem, kar sem tu | nazadnje | povedal, naslikal bi si kdo mojega znanca Tirtlja | A |
Tirtelj ž njo govoril, kako je ves vrel, in je | nazadnje | pristavil: »Le opazujte ga, saj bo semkaj prišel | A |
mesto, da bi se kuhati učila. Jaz sem dejal | nazadnje, | naj ti bo, kaj mi je za dvajset ali dvakrat | A |
Enakega je teta še precej veliko povedala, | nazadnje | pak, ko je v bližnji cerkvi zvon zapel, vstala | A |
še kak mož, pili so vsi in napili se tudi. | Nazadnje | je Tirtelj ‒ da se ne bi reklo, da je skopuh | A |
da ima dobro zemljišče itd.; tako mu je šlo | nazadnje | vendar srečno izpod rok, oženil se je in nekaj | A |
nimajo nič srca in da, če bo tako šlo, mora | nazadnje | uboga zapuščena in zametovana hči rajnkega gospoda | A |
zavrstjo po klopeh polegli in pospali tako, da je | nazadnje | sam Tone ostal, ki je krčmarici zdaj to, zdaj | A |
na žive in mrtve pričkali ž njim, da bo nam | nazadnje | še nad glavami.Kaj je vendar to, da je vojvoda | A |
je imel tudi cesarju na pomoč iti kakor on. | Nazadnje | pa mu vendar drugega ni bilo storiti kakor bratu | A |
očeta Bernarda, da bode učil in izrejal mi sina; | nazadnje | pa še poslom in hlapcem ostro zapovem, da bodo | A |
obetal mu lepih reči iz vojne. Peter pak je | nazadnje | še enkrat obljubil, da si bode prizadeval, sina | A |
bili so ciganje lahko že za deveto dolino. | Nazadnje | vendar tekó kakovi trije na grad Kozjak in vpijejo | A |
šli daleč ali so ostali blizu. Sprevidel je | nazadnje, | ko se je bil v svoji žalosti sam sebi nekoliko | A |
. / stran 59 . / Zdaj bodo še predrznejši, | nazadnje | nam pridejo na dom in človek si ne bo upal več | A |
nobeden ni zastonj dal svojega življenja; ali | nazadnje | mala, že prejšnji dan utrujena in zdelana slovenska | A |
svojo pot naprej. »Ni ga tukaj starega,« pravi | nazadnje | in se napravlja ven.»Torej ga ni bilo tu, zakaj | A |
ta temu ustavljal, rekoč, da ni potreba, in | nazadnje | vzel le čisto majhno število s seboj. Vendar | A |
prosi duhovnik, ali Samorod tepe prilično dolgo, | nazadnje | pa izpusti pastirja ne ravno na mehko ob tla | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |