nova beseda iz Slovenije
uklenili, kod da so me vodili, kam da so me | nazadnje | vtaknili. Ležal sem na trdih tleh, noč je bila | A |
da nisem mogel kmalu razbistriti, kje da sem. | Nazadnje | sem otipal mrzli zid in takrat mi je vse, kar | A |
nagosto, da nisem razumel nobene besede. Le to sem | nazadnje | vedel, da bo treba prenočiti v mestu, ker se | A |
Tvoj brat te je bil najprej postrani pogledal, | nazadnje | se pogledaš postrani še sam.Tvoj brat si je | A |
stran; ne vem, če je bil pijan, ali kaj. In | nazadnje | je rekel, da je moja ljubica vlačuga. ”Kaj | A |
da nisem bil ob tisti misli kar nič potrt. | Nazadnje | pa so mi povedali, da rabelj ni bil za vselej | A |
mi je bila kdaj še tako verna, se je morala | nazadnje | omajati njena vera.Zakaj tisto velja za vse | A |
postrani, odvezavala si je počasi židano ruto in je | nazadnje | rekla: ”No, zdaj si pa ti tudi domá!“ | A |
je sedelo že troje žensk s culami in zavoji, | nazadnje | pa je prisopla še četrta.”Prostora je za deset | A |
Dolgo sva molčala obadva. | Nazadnje | je rekla mati, da bi povedala tiho misel naju | A |
kruha kupite! Če bi se vozil v tem vetru, bi | nazadnje | še zmrznil ... tako se vsaj ogrejem!“ ”Vzemi | A |
ali hudodelec - kaj ti mar, pojdi svojo pot!“ | Nazadnje | se nama je zdelo, da se voziva skozi neskončno | A |
tega sovražijo, za njim pljujejo, njega bodo | nazadnje | kamenjali.Anka, temu tujcu se pravi ljubezen | A |
še motila ... časih v kakem sončnem trenotku ... | Nazadnje | je res, -- že sama moja eksistenca je satire | A |
iskal po stropu, kamor bi naslonil svoj pogled. | Nazadnje | sva oba hkrati pričela govoriti o umetnosti | A |
zaljubljenih ljudi. On me je vodil po izbah, | nazadnje | je rekel smehljaje: ”To je vse. | A |
Njegova levica je ležala na njeni desnici, | nazadnje | pa je prislonil še njeno zlatolaso glavo ob | A |
srd v njegovem srcu, toliko bolj srdit je bil | nazadnje | nad svojim srdom samim.Že pred mnogimi leti | A |
prstom tako prečuden pozdrav do mojega srca; in | nazadnje | še zbogom, prsi, ve golobici beli, ki sem naslonil | A |
s takimi besedami stvar zavleče, tako da je | nazadnje | pusta in zoprna.Kdor hoče napraviti dobro kupčijo | A |
sekalo v uhó in zobé: ”A - á ... á ... á ... á ...!“ | Nazadnje | je dodal mirneje, z globljim glasom, skoraj | A |
drugim ljudem so bili v spotiko in nadlego. | Nazadnje | pa so se naveličali.Nekaj jih je bilo zaprtih | A |
”Tudi župnik je neprestano godrnjal, pa je | nazadnje | vendarle umrl.Živeti je treba, kakor srce poželi | A |
gledal za njim, dokler ni senca utonila v noč. | Nazadnje | je zamahnil z roko in je pljunil. ”Pijan | A |
. / stran 129 . / Cigan je dolgo pomislil, | nazadnje | je rekel: ”Taka je že postava in zapoved | A |
spoznanje? Star sem in privadil sem se romanju; | nazadnje | bo smrt prijetnejša pod zvezdami, nego pod črnim | A |
/ . / stran 133 . / Potnik je dolgo stal, | nazadnje | se je počasi okrenil in je šel. Elija pa | A |
molčal; njegove oči so bile ob robu zakrvavele. | Nazadnje | pa je rekel počasi in tiho: ”Zadnje čase | A |
le pest stisni, pa bo tvoje! -- Ampak glej, | nazadnje | si se ustrašil in si omahnil.Južina je bila | A |
pljuval sem si v lice, jokal sem kakor pijanec in | nazadnje | -- joj meni, kaj sem storil nazadnje!Zakaj sem | A |
pijanec in nazadnje -- joj meni, kaj sem storil | nazadnje! | Zakaj sem storil?“ | A |
Elija zaspal ter je spal do svetlega poldneva. | Nazadnje | pa se je privadil ponočnih gostov in kmalu mu | A |
delajo; če so mi pridelali vse drugo, naj mi | nazadnje | še veselje pridelajo!“ Dal je napreči in | A |
Kakor dva otroka ... In | nazadnje | - kdo je, od kod je?Kaj hočem z njo? | A |
prestrašenemu srcu, senca do nebá, in je izginilo. In | nazadnje | mir in stud ... V tem miru, pod tem svetim | A |
Fant je zagodel. To je bil humor, za | nazadnje | pa je bilo treba še naslade. Široko se je zarežal | A |
tuje, kakor sinovi propalega kmeta. Res je | nazadnje, | da naš narod zavrača umetnost zaradi umetnosti | A |
briga Hellmerja in Kundmanna naša neumnost? | Nazadnje | bosta morda res mislila, da imamo na Slovenskem | A |
človeška zloba in skoro sem se bal, da bi se | nazadnje | ne spremenila v čednost: zakaj kakor se pretirana | A |
kobaca dolgočasna neumnost ... Zdaj se ti zdi | nazadnje, | da sem se bil zaljubil v absolutno grdobo in | A |
da bi mi dal odvezo za greh ... Morda bi mi dal | nazadnje | tudi svet odvezo in bi me blagoslovil, kakor | A |
zdaj je njegov slog poganski, zdaj krščanski in | nazadnje | Bog vedi kakšen; če bi ne jecljal, ali če bi | A |
ki ljubi svojo ženo, je njen večni mučilec in | nazadnje | njen rabelj.-- Jaz sem mislil, Matilda, da bi | A |
spominjal, kolikor bolj bo raslo v tebi spoznanje. | Nazadnje | ga boš videl, kakor vidiš zdaj mene pred sabo | A |
nepotrebne; bral sem roman, v katerem je bila | nazadnje | natanko popisana sedmina po junakovi smrti; | A |
poslušal vdano in s povešeno glavo; prepričal se je | nazadnje, | da je najnesrečnejši človek na svetu; klanjajo | A |
da so nepotrebni, ali celo pohujšljivi, pa se | nazadnje | razodene, da so imeniten kos podobe tega dneva | A |
je bil čist in miren. ”Dolgo sem mislila in | nazadnje | sem spoznala ... in sem jokala veliko ...Toda glej | A |
Ali pa naj bi bil šel drva sekat! ... | Nazadnje | bi bil tudi umetnik lahko ... ampak samo takole | A |
delati bo treba! ... Svet je velik in lep in človek | nazadnje | še na mater pozabi!Samo da bi pozabil hitro | A |
štiri so godle dolgo uro; meni, edinemu gostu. | Nazadnje | je stopila goslarica z odra, vzela je z mize | A |
je govoril sladke in tople besede, je rekel | nazadnje | z debelim inspačenim nasmehom, da je hinavec | A |
počasi lila iz srca v lice in v srce nazaj ter je | nazadnje | tesno objela ves ubogi život.Tišina v izbi je | A |
naročje. Zbegan je šepal preko trebuha, čez prsi; | nazadnje | se je napotil po razvoženih cestah vratú, čez | A |
se vije bistra Kokra pod Grintovcem; in kje | nazadnje | te roke, tolste in nežne obenem, od katerih | A |
poganjali tako čudežno hitro, da mu jih je mati | nazadnje | zvezala v šop na temenu; ker je takrat še krilo | A |
nevernik. ”Postiljal sem si od rojstva, pa sem si | nazadnje | le smrtno posteljo postlal!“ Nevernik je | A |
proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. | Nazadnje | mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo | A |
rokama, vzdigal je tenke stare noge do pasu, | nazadnje | pa je telebnil ter obležal. ”Tudi tebe sem | A |
razklepajo stokajoč svoje dolge temne veje in | nazadnje, | kakor vzdramljen in ranjen, zabuči v daljavi | A |
snopje so padali pivci in plesavci. En sam je | nazadnje | še kolobaril med spečimi, smrčečimi svati, dokler | A |
hlapec, vsem gospodarjem tega sveta je služil, | nazadnje | pa sklene roke ter prosi: Dajte mi kruha!- Ozrle | A |
trpljenje, dokler ni bil skedenj poln in prepoln. | Nazadnje | pa si je naložil to črno breme in se je napotil | A |
Vesela je bila od začetka, nato je bila poskočna, | nazadnje | je bila razuzdana.Že je oko mežikalo očesu, | A |
osupel, če gleda dolgo in natanko, ga je strah. | Nazadnje | sem zalotil stari, ljubi abecednik svoje knjižnice | A |
kletvic je kup gnoja, iz katerega vzklijeta | nazadnje | dišeča prijaznost in beli mir.“ Kristus je | A |
kakor roka bolnikova, mi je dihnila v lica in | nazadnje | je segla tudi v srce, da je bilo vse malodušno | A |
njih plačilo večno in nezaslišano veselje; in | nazadnje | je videl tisočletno kraljestvo pravice in blagoslova | A |
kolobarjih, napol razljučen, napol prestrašen, ter | nazadnje | izginil v sončno luč.Cvetici se je bilo zlomilo | A |
Ponavadi sva igrala samo za vinarje; ali vendar sva | nazadnje | izračunila, da mi je dolžna že dobrih pet goldinarjev | A |
Ivanka, drugače bodo zajokali vsi in tako pridem | nazadnje | še prepozno v mesto.Dovolj ste jokali sinoči | A |
sem premišljeval, kako bi krstil ta svoj dom ... | nazadnje | sem mu rekel laboratorium ...Ampak tempelj je | A |
govoril in je pil. ”Tako gladko, da mi je bilo | nazadnje | že dolgčas.Kaj bi se trudil in kaj bi uganjal | A |
svetilko sem ovenčal, vrag vedi zakaj. In kaj se je | nazadnje | izkazalo?Bolj je bilo pohujšano tisto dekle | A |
To je šlo od začetka zmerom ... grú, grú, grú ... | Nazadnje | je nehalo in prišle so solze brez konca ...Tako | A |
bil vzdramil v polpijanosti. ”In zakaj bi | nazadnje | ne bil malopriden med malopridnimi?... | A |
jezen name in da mi boš dolgo zameril. In če mi | nazadnje | tako zelo zameriš, da me suneš stran, ti bom | A |
tisto pijano ... saj res ni bila vredna škandala ... | Nazadnje | sem zvedel, da je navadna vlačuga, mi pa smo | A |
ali da bi uganjali znanost in umetnost, ali pa | nazadnje | samo zato, ker nam je dolgčas?To bi rad vedel | A |
svojo usodo; siromak, ki vzdihuje pod njim, mu | nazadnje | celó verjame ter se čuti grešnika, namesto da | A |
“ je vprašal. In sem se vzdramil in sem si | nazadnje | še tole mislil: Kaj je potreba romarju sentimentalnosti | A |
preteklost in vsa ta lepa ropotija, naj gre | nazadnje | še ta klavrni sentimentalni repèk, naj gre! | A |
te je rada imela, sta tóle poslušala!“ - In | nazadnje | pravi, čisto na uho se primakne glas: ”To je | A |
da puhti od njega, vleče težek tovor v hrib; | nazadnje | postoji, koplje s prednjimi nogami v blato in | A |
zaklenjeni izbi, ob zastrtih oknih ves dolgi teden ... | nazadnje | pa si ogrnil sivo haljo, da bi utelesil svoje | A |
nemirno spanje ... to so menice, so obresti. | Nazadnje | ga zadušé ... in gorjé se mu, kdor ne poplača | A |
nastopil drugi mesec, je molčal on teden dni, | nazadnje | pa je pisal dolgo pismo, polno vroče ljubezni | A |
tihem kotu se je dolgočasil dolgo uro in dalj, | nazadnje | pa jo je ugledal, ko je stopila razgreta iz | A |
izmed tistih je, ki jih človek posluša ter | nazadnje | zlovoljen zakolne ...“ Prižgal sem svetilko | A |
da je vsa njena umetnost golo spakovanje. In | nazadnje | so mi še pravili take stvari, ki jih uho zaljubljenega | A |
govoril, ne vem več. Toliko vem, da so se mi | nazadnje | drugi smejali,jaz pa da sem klečal pred njenimi | A |
igrače: nasmehne se, nekoliko milo se mu storí, | nazadnje | pa jih vrže v ogenj, da mu niso napoti.Ljubezen | A |
In sama ne vem, kako še! | Nazadnje, | ko sta bila obadva že nekoliko trudna od te | A |
potreba, da bi se našemila v nunsko oblačilo! In | nazadnje | se lahko zgodi, da ti bo dolgčas prav v tistem | A |
trepetajočimi rokami svojo črno, žalno obleko; | nazadnje | jo je spustila sunkoma raz sebe na tla, stala | A |
zato, ker sem vam hvaležen, da ...“ Pomislil je, | nazadnje | pa je rekel hitro in sunkoma, kakor da ga je | A |
mogoče!“ Ozirala se je po stenah, pomislila je, | nazadnje | se je zasmejala. ”Ne bilo bi mogoče! | A |
ljubimca, ki je bil zelo bogat in zelo lep, pa ga | nazadnje | samo zato ni marala, ker je imel čudno ime. | A |
maram menjati! Zdaj dolenjca, zdaj vipavca, | nazadnje | celo štajerca - ne!Za take reči nisem ustvarjen | A |
imamo občinskega tajnika, ki zna samo laško! | Nazadnje | sem ga zaprl v keho, dokler se ni spet navadil | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |