Bila se je tako živo zamislila v nevarnost, ki grozi Ostrorogovcem, da je Srnjaka videla pred sabo že mrtvega z razklano glavo in vsega krvavega. Nazadnje se je kakor polž počasno sonce vendarle skrilo za oblake, ki so se bili nakopičili nad Golo goro in nad nižjimi hribi okrog nje. Čeprav je Črnoglavka vedela, da sonce še ni zašlo in bi ne smela še pustiti dela, ni mogla več strpeti.