nova beseda iz Slovenije
svetniki, svetnice in angeli so krasili sobo. | Nazadnje | so se njegove oči ustavile nad vrati, vodečimi | A |
stroji in vozovi, vse je z malenkostnimi izjemami | nazadnje | ostalo njemu.To je bil v glavnem uspeh njegovega | A |
in travnikov, razpoloženih po kotlini, in se | nazadnje | ustavile na gosposkem poslopju, katerega belino | A |
šireči se sadovnjak. »Ti, Lovrek!« se je obrnil | nazadnje | k dečku. »Ali bi te veselilo vrtnarstvo, veš | A |
svetovati kaj novega in koristnega, tako da je bilo | nazadnje | očitno preveč navodil.Učitelj se je zbal prenasičenj | A |
verjetnosti, da naslovljencu sploh ne pride pred oči. | Nazadnje | je sklenil, da počaka leto dni, nato pa prijavi | A |
strogo prepovedal dostop na šolski vrt ter ga | nazadnje | spodil domov.Preplašeni otrok, ki se ni zavedal | A |
bližal Zalesju. Da si skrajša pot, je zavil | nazadnje | skozi teman smrekov log in dalje po kolovozu | A |
je sprva vsem tem spremembam malce upirala, | nazadnje | pa je vedno popustila in se vdala učiteljevemu | A |
močno razmišljen, da ga je prizadeti Urbančič | nazadnje | že zaradi drugih učencev precej ostro opozoril | A |
in vestno beležil, tu in tam kaj vprašal, in | nazadnje | celo potolažil obupano starko, češ da mu že | A |
slišal. Molče je poslušal dečkovo poročilo in | nazadnje | z očitno nejevoljo vprašal, zakaj se ni rajši | A |
sočutjem. »Lovrek, samo da dorasteš,« je menil | nazadnje. | »Dokler smo šibki fantiči, se vsak šment upa | A |
zadovoljnemu hribovcu očitno šlo odlično v slast. | Nazadnje | si je naročil še cigaro in jo vlekel s takšnim | A |
vztrajnostjo praznil kozarce, klepetal in prepeval. | Nazadnje | je z jokavo ginjenostjo klical svojega varovanca | A |
toplote in ljubezni. In v svoji zagrenjenosti je | nazadnje | skoraj prezrl, da se dolina že odeva z novim | A |
kakor tožeč odmev prinašal klicanje kukavice. | Nazadnje | so se prekrile še višje ležeče frate s pisano | A |
s precejšnjo težavo obul na nevajene noge. | Nazadnje | si je brez pravega uspeha poskušal ukrotiti | A |
nihče ne krpa obleke niti ne pere perila in | nazadnje | zaključil: »Na Hojanovini smo vsi takšni | A |
areni. Kar oddahnili so si, ko je pijani Luka | nazadnje | le privedel smrtno bledega dečka v sobo. Izbuljene | A |
gonjača ali preprostejša lovca. Miklausin je | nazadnje | ostal sam s Hojanom.Ko se je previdno razgledal | A |
vendar združenim napadom ni kos: kmalu podleže in | nazadnje | nezavesten obleži na kupu snega. Zmagovalci | A |
drug za drugim zapuščali mizo, pri kateri je | nazadnje | obsedel samo Lovrek.Njegova domišljija je z | A |
navsezgodaj odriniti na petelina. Starec je | nazadnje | menda sprevidel, da ga nihče niti ne želi niti | A |
napove drugi, še daljši skok na nasprotno stran. | Nazadnje | se zapodi pošast v votlino, iz katere nato še | A |
naročil pozdrave za mater in obe hčeri ter ji | nazadnje | nekaj šepnil na uho, kar jo je vidno razveselilo | A |
vzrok čudnega obnašanja svojih varovank, in | nazadnje | godrnjaje izginila od okna.Njeni prijatelji | A |
je utegnilo biti za Gradišče zelo pomembno. | Nazadnje | odkriti rov je voda pred davnimi leti najbrž | A |
neutrudno odgovarjal na nešteta vprašanja. | Nazadnje | je bil prav vesel, ko so se zatekli h klopem | A |
Neumnosti! Spat pojdem!« je sklenil | nazadnje | in se spravil k umivalniku, kjer si je dolgo | A |
ure si je česal lase in popravljal frizuro. | Nazadnje, | ko si je po dolgem premišljevanju oblekel temnomodro | A |
žilavostjo lotil pretrdih orehov, dokler jih | nazadnje | ni zmogel.Blagodejno je čutil osvežujočo silo | A |
potolčemo!« Sprva začudeni, pozneje prepričani in | nazadnje | navdušeni Urbančič je Lovreku obljubil, da mu | A |
dehteče plodove v oblovino, vrsto za vrsto, | nazadnje | zaboje zabili, jih opremili z žigom in odpeljali | A |
videli, koliko srečnejši so bili njihovi sosedje. | Nazadnje | so v trumah oblegali Miklausinovo trgovino, | A |
Urbančič poskušal razplesti manj boleč razgovor. | Nazadnje | sta bila oba vesela slovesa, zlasti Lovrek, | A |
predstave, ki jih je sprva odganjal z žalostjo in | nazadnje | s srdom.Brez uspeha ... | A |
toliko predpisanih let v šolskih klopeh in si | nazadnje | z večjo ali manjšo težavo, z večjo ali manjšo | A |
oddaljenejših kočah, spreminjajoč ga od ust do ust. | Nazadnje | je malone dobil oblike hudega pretepa, v katerem | A |
da pod gozdno kapelo priteka v votlino in se | nazadnje | na drugi strani Gradišča izliva v Ložnico.« | A |
»Dobro. Strinjam se,« je sodnik | nazadnje | le pristal na Urbančičev predlog. In | A |
sprva zabavalo, kmalu mu je začelo presedati, | nazadnje | pa ga je togotilo. Kaj so hoteli od njega, ki | A |
odhoda itak že vse dogovorjeno. Četovodja pa | nazadnje | celo dovoli, da nese Janez z njimi Lovrekov | A |
saj lakota ni nič manjša od utrujenosti. | Nazadnje, | ko je vse opravljeno, je vsak zaposlen s samim | A |
iz polkovnikovih ust, tem manj je razumel, in | nazadnje | se mu je zmeglilo pred očmi, čelo se mu je orosilo | A |
spreminja barve. Najprej je zelen, nato ves moder, | nazadnje | rdeč ...Joj, saj to je srce, srce žareče, krvavordeče | A |
zmeraj bolj rdeča, izgorevajo in izgorevajo ... | Nazadnje | požar pogasne.Tanek steber rožnatega dima se | A |
švigajo na desno in levo, raziskujoč bojišče. | Nazadnje | se umaknejo na drugi konec medfrontne, z bledimi | A |
se ga med pripovedovanjem tesneje oklenila. | Nazadnje | je dejala s tresočim se glasom: »Ponosna sem | A |
zakopih. Sklonivši se čisto k njemu, mu je | nazadnje | rekla: »Nič nisem vedela, dragi moj, samo slutila | A |
mesecih sem mnogo premišljal in razglabljal, a | nazadnje | sem našel vso uteho v Bogu.Trdno sem namenjen | A |
v žilah, ko je pomislil, da se utegne starec | nazadnje | še skesati. »Če vam je toliko za zlato | A |
slavonski šumi prebitih let, kjer se mu je | nazadnje | pripetilo nekaj važnega, usodnega.S svojo poštenostj | A |
dvema gospema, Vidinima prijateljicama, in | nazadnje | starejšemu, smehljajočemu se gospodu z gosto | A |
mizo zajemajte, na mojem senu počivajte! - In | nazadnje, | kaj bi še storil?Storil bi kakor sveti Aleš | A |
goldinarjev. ”Babnica frečka tako noro, da | nazadnje | še za pogreb ne bo imela!Tukaj znamenje, tam | A |
ljubilo govoriti; zmerom molči in gleda predse. In | nazadnje, | kaj se vam res zdi tako lepa?Ta dolgi obraz | A |
Molčala sva. | Nazadnje | me je pogledal naravnost s svojimi sinjimi, | A |
minuto gre za seženj od mene in bojim se, da mi | nazadnje | popolnoma ne izgine izpred oči...Zato moram brž | A |
dobro si uganil - ampak kaj bi storil, če si se | nazadnje | vendarle zmotil?Če je bil račun napačen, ko | A |
kolovozih ga je gonilo življenje, dokler ga | nazadnje | ni prignalo v Močilnik? Bog nebeški vedi, jaz | A |
njih. ”Hvala Bogu, da nima ognja pri sebi; | nazadnje | bi mi še hlev zapalil!Kdo ve, odkod se je priklatil | A |
piruhe tujim ljudem, močnim in preudarnim, ki bi | nazadnje | celó uganili, da je smrt pod lupino?Nosil jih | A |
ali kmalu mu je bilo sitno, sčasoma že zoprno, | nazadnje | pa ga je bilo strah. Stopil je pred duri | A |
piruha jih je bilo devet, iz devetih devetdeset. | Nazadnje | se je v svojih bolnih zmotah tako daleč izpozabil | A |
bilo, če mi je bila zvesta ... saj veš, kako je! | Nazadnje | pa je naredilo golo naključje, da sem ugledal | A |
in sem ti pozno v noč razlagal svoj paradiž; | nazadnje | si me vprašal, kdo da sem, odkod da prihajam | A |
Ona pa nič, kar joka in joka! | Nazadnje | snamem prstan in ga položim na mizo: Na, nevoščljivost | A |
škripal z belimi zobmí, bližal se postelji; | nazadnje | se mi je porogljivo nasmehnil, sedel na stol | A |
divja gonja na očitni cesti in ob belem dnevu. | Nazadnje | sem ugledal sredi gruče mladega fanta, skoraj | A |
šla, dolgo je burklala in ropotala po kuhinji, | nazadnje | pa mi je prinesla ogromno skodelo zavretega | A |
kakor izprehod v lepem spomladanskem jutru; | nazadnje | se je utrudil, odpočil si je pod košato jablano | A |
ozrl proti stropu, nato je obvohal vse kote, | nazadnje | se mi je vzpel s prednjima nogama na kolena | A |
in nobenega več za njim. In zdelo se mi je | nazadnje, | da so vse te reči znane že celó v Rovtah in | A |
steklo iz roke in v tihi grozi strmé oči ... In | nazadnje | še mirno in prijazno besedo.Tistim, ki zahtevajo | A |
pogostila razcapanega študenta z vinom, tako da je | nazadnje | pokleknil predme in mi je poljubljal krila rob | A |
zakričal, ni prav zajokal, natihem se je cmeril, | nazadnje | pa je kar nenadoma ugasnil.”Bog ni maral, da | A |
v temni bridkosti slutil že poprej in ki je | nazadnje | s svojimi grozotami odkrila in razložila vse | A |
dal mi je svoj dolgi železni meč. Prišel je | nazadnje | sam Jezus in je rekel, da naj še malo potrpim | A |
svojega prejšnjega bitja in polagoma jim bledí ter | nazadnje | čisto ugasne spomin na večnost. Veliko pa jih | A |
mastne, lepo zapečene, polne rumenih ocvirkov. | Nazadnje | je položil na mizo še bob, ki je bil ves zmečkan | A |
visoko v klanec, vil se po grapavi, pusti rebri, | nazadnje | pa se izgubil kakor potok, se razcepil v steze | A |
izbrana. Ker najprej je bila pratika, nato senca, | nazadnje | šele človek. Krčmarjev zid, s sencami ozaljšan | A |
roko in ga ni izpustila več. In kadar se mu | nazadnje | razodene iz obličja v obličje, takrat je vse | A |
nebeške bukve ter nekoč obilno povrnjen; ter | nazadnje, | da je treba take ljudí, ki lahko ponudijo košček | A |
tolaži objokane, zdravi obnemogle ter zbere | nazadnje | silno vojsko, da odreši svet vsega hudega in | A |
smradljiva trobentica poželjenja po tujem blagu. | Nazadnje | pokrije dol in log sama peklenska praprot, grehi | A |
bledega Lenarta, gledal ga je dolgo in naravnost, | nazadnje | se je zasmejal na ves glas. ”Ob oknu si stal | A |
- Kar je še | nazadnje | bilo, bom nahitro povedal; ker človek, čeprav | A |
visokih nog, - a če sem to omenil, je bilo | nazadnje | nepotrebno, zakaj, da bi bila taka glava na | A |
Kaj prav za prav govori? ... | Nazadnje | pa, - ali je to sploh gospod Ognjišček?“ | A |
Ne, ne, jaz sem grozen človek! ... Ali | nazadnje, | - kje pa je ostal Mravljinček?Da, spominjam | A |
In še pravi: ”Lagal si!“ - In | nazadnje: | ”Prepozno je!“- | A |
smisla in vzroka prelivajo druga v drugo ter se | nazadnje | razpuhté v nič.Niso več tiste sanje, ki jih | A |
Deklo Francko so kasneje prekrstili za Gudulo. | Nazadnje | je še sama pozabila, da jo je mati klicala kdaj | A |
opljuvali in pravico oskrunili! Pa še tiste | nazadnje, | ki so se posmehovali starcu, namesto da bi se | A |
samo tedaj, kadar so bili prijatelji v gostih. | Nazadnje | je skoročisto pozabil nanjo in jo je prepustil | A |
stojé kozarec vina, pogovoril se je s krčmarjem, | nazadnje | se je zasmejal ter je šel po svoji poti. | A |
je stal nekaj časa trd in okoren kraj mize, | nazadnje | pa je rekel: ”Tisti človek, ste vprašali | A |
pogledal je na cesto, po zeleni rébri nizdol, | nazadnje | proti milemu večernemu nebu, kakor da bi iskal | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |