Po dve uri je mogel ž njo govoriti in se je večidel prav dobro zabaval, kar seveda je bilo tem manj kaj posebnega, ker je bil na Volčjaku brez omikane družbe. Mogel je tej stari ženski nasproti tako odkritosrčen biti kakor dobri materi in morda še bolj, kajti s časom ji je na zvita njena povpraševanja pripovedoval celo z veselim humorjem natančno historijo svoje prve študentovske »ljubezni« in kako je nazadnje cela stvar smešen konec vzela ter je on izprevidel, da je bilo vse vkup bolj mladostno motenje samega sebe nego resničen, za vse življenje trajajoč čut. Tega, izvzemši najboljšega prijatelja svojega, ni še nikomur pripovedoval.