nova beseda iz Slovenije
Veliko je bilo besedi v tvojem pismu, ampak | nazadnje | sem le razumel, da si korenito obtičal in da | A |
gledal iz polzatisnjenih oči dolgo na Kačurja. | Nazadnje | je vzel počasi pipo iz ust in je pljunil na | A |
oblicah. Tako je učil - in veste, kaj se mu je | nazadnje | zgodilo?Nesreča ga je doletela, obležal je ob | A |
potrebna, naravna in pametna je bojazljivost in da | nazadnje | niti bojazljivost ni!Samo da razkaže vse po | A |
brez konca; nobeden sod ni tako velik, da bi | nazadnje | ne bil prazen ... Saj nič ne veš! | A |
prisedel, ogledoval me je dolgo in natanko, | nazadnje | pa se je zasmejal s svojim zvonkim in prijetnim | A |
prebrskal vso do poslednjega kotička in da bi si jo | nazadnje | osvojil, vso, tudi tisto večno luč, da bi svetila | A |
da jih je človek lahko na dlani ogledoval, pa | nazadnje | ničesar pametnega ni videl.Če je bila sama gola | A |
Še tisti dan me je obsenčila misel, ki sem jo | nazadnje | res izvršil. Računil sem dolgo in tehtno. | A |
sem se tresel, govoril sem zmerom glasneje in | nazadnje | sem slišal sam, da kričim hripavo. Stal je | A |
sem planil iz spanja prestrašen in trepetajoč, | nazadnje | sem okno zaprl in zadelal. Tako se je godilo | A |
kmetovalec na tej naši trdi kraški zemlji. | Nazadnje, | ko sem bil povezal snop, sem še enkrat z dolgim | A |
ki me je ščegetal na tilniku. Palec mi je | nazadnje | obvezala z veliko in debelo cunjo, ki je bila | A |
begal brez uma po široki izbi vse do ene ure, | nazadnje | pa sem omahnil in zaspal. Zaklenili so me | A |
izbe. Nekdo je hodil s težkimi koraki po veži, | nazadnje | je zakašljal ter šel. ”Zdaj pa naredi brž | A |
prerekal se z njim, kakor je bil trd in tih; | nazadnje | sem se mu skril v tesno sosedovo kamrico. | A |
ves krmežljav je in spetkast!“ Pomislil je, | nazadnje | pa je rekel: ”Kakšnemu vrtnarju ga dajte | A |
moja selitev v Ljubljano kakor bajka, ki se bo | nazadnje | zares dopolnila, ali šele tam nekdaj v daljni | A |
hotela reči nekaj drugega, nekaj resničnega. | Nazadnje | je rekla še enkrat tako tiho, kakor da je mislila | A |
grehov, kolikor si jih je le mogel izmisliti, | nazadnje | pa je vse te grehe z globoko učenostjo razložil | A |
hujše misli so mi zagrenile to delo, dokler mi | nazadnje | niso izpulile peresa.Le nekaj mi je še na srcu | A |
zbližavale, stiskale se telo k telesu, tako da se je | nazadnje | sredi vzburkane vodé pozibaval en sam črn klopčič | A |
je bil udaril vihar in ga vzdignil do nebes, | nazadnje | je vse neizmerno nebo od obzorja do obzorja | A |
je, tako ne pojde več dalje. Nekaj da človek, | nazadnje | pa mu je le preveč.“ Francko je izpreletelo | A |
izginila v vežo ...“ Umolknil je ter se zamislil; | nazadnje | me je pogledal nekako potuhnjeno in postrani | A |
Njena podoba pa je ostala v mojih očeh in je | nazadnje, | v poznem času, segla v moje srce.Komaj sem jo | A |
žalosti prejokala vso dolgo noč. Tako da so bila | nazadnje | vsa bleda njena lica in da je umirala mladost | A |
Sijalo je na pisano polje, nato na zelene holme, | nazadnje | na črne pečine, na strme čerí; beli neurniki | A |
je v svoji prešernosti razbijal lonce ter se | nazadnje | obesil!“ Izpreletela ga je čudna misel -- | A |
neznancu, ki ga je nenadoma ogovoril. ”In | nazadnje | se je obesil!... Zakaj mi nikoli ni prišlo na | A |
sramu, kakor da sem tekel skozi špalir klofut. | Nazadnje, | ko je bila noč, sem s hinavskim jezikom hvalil | A |
je konec. Jesti in piti, kakor se spodobi in | nazadnje | spodobno umreti -- vse drugo je prevara in sleparstvo | A |
”Torej, -- napišite notico ... | Nazadnje, | -- kaj pa je tega treba?... Jaz nisem videl nikdar | A |
pisanemu plevelu in niso prav nič dišale, so bile | nazadnje | vendarle cvetice in celo lepe, če jih je pogledal | A |
Tako bi bil predremal svoje dni do konca, | nazadnje | bi bil tiho ugasnil med sencami, senca tudi | A |
ga je spačil, premeril me je od vrha do tal, | nazadnje | pa me je pogladil po licu s tisto roko ... tako | A |
nemogoče! Tako otročji niso ljudje nič več, in | nazadnje, | saj bi mu lahko kako drugače pomagal, prijatelju | A |
kozarca. Gledala je z zameglelimi očmi po izbi, | nazadnje | se je ustavil vlažni pogled na obrazu mladega | A |
zaspan zastiral okna s težkimi zagrinjali in | nazadnje | še s plahtami!Trenotki, svetli cekini, so šli | A |
bolezni ... Dolgo mu glej tako v lica, pa bodo | nazadnje | zares rumena in usahnejo ...Vesela bodi!“ | A |
strugi, brez težave, kar samo ob sebi, ter je | nazadnje | čisto podobno pesmi.Sladko cingljanje mu zveni | A |
jezik ne gane, mu noče beseda iz ust. In kar | nazadnje | siloma, jecljaje in šepetaje iztisne iz grla | A |
težko je nosil, noge so se mu opletale, ampak | nazadnje | je le prišel, kamor se je bil nameril.Ali ste | A |
... Dolgo sem premišljeval to stvar in | nazadnje | sem jo premislil.Postavil sem tehtnico na mizo | A |
tovarišem, ki niso bili nič močnejši od njega. | Nazadnje | so ga dražili in zasmehovali na cesti že paglavci | A |
potico boš dobil, velik kos potice ... In kaj bi | nazadnje | še rad imel?“ ”Nazadnje, tatinek, pa mi kupi | A |
In kaj bi nazadnje še rad imel?“ ” | Nazadnje, | tatinek, pa mi kupi kaj takega, kar še sam ne | A |
”Vseeno mi povej, kaj mi misliš kupiti še | nazadnje. | Dolgo je še in rad bi vedel, ne morem čakati | A |
konje, punčke iz cunj -- o, še pestoval jih bom | nazadnje | ...Stran!“ | A |
bedri, otiral si bo z robcem zlate naočnike in | nazadnje | bo potegnil iz suknje ”Interessantes Blatt“ | A |
Če se navadiš tobak žvečiti, zdel se ti bo | nazadnje | sladek, - ko ga pa ješ prvikrat, pljuneš ga | A |
Tiste široke ceste so namreč zeló blatne. No, | nazadnje: | kaj mi je danes hudega?Diurnist! | A |
sta bila oba še mlada in zala, sta se začela | nazadnje | pogovarjati tudi o ženskah, o svojih najbližjih | A |
ni zgodilo. Smrt mi je bila blizu tisočkrat; | nazadnje | pa sem res umrl in stopil sem v nebesa.Vse je | A |
drugih prijetnih in potrebnih stvari nemalo. | Nazadnje | pa mu je ostalo še dvoje bankovcev, dvoje rdeče | A |
uro in tudi drugih prijetnih stvari nemalo. | Nazadnje | pa mi je ostalo še dvoje bankovcev, dvoje rdeče | A |
ne, to ni mogoče! Zadržali so ga kjerkoli, - | nazadnje | še ni tako pozno ...“ Pričel sem hoditi po | A |
naj, kakor se ji najboljše zdi. Pristanišče je | nazadnje | isto, naj tava po kakršnihkoli potih.In to je | A |
izdal!“ Tako se je stvar vlekla, da sem bil | nazadnje | res v skrbeh in dvomih.Vedel sem, da je otrok | A |
in poljubljal sem jo na lica in na ustnice. | Nazadnje | pa me je pogledala in se je nasmehnila in je | A |
z belim kruhom mi postrežejo in z vinom; in | nazadnje | poreko še morda: Kam bi se odpravljal, ko je | A |
izžeta, so me spremljala ves čas po cesti, | nazadnje | so se zaprla z menoj v to mojo samotno izbo | A |
Kaj zato sem romal čez hribe in doline, da bi | nazadnje | gledal mrgodne obraze in poslušal nevšečne očitke | A |
zasvetil se v smehljaju njenih ustnic ter se | nazadnje | raztopil v sijaju njenih oči. Od daleč, izpred | A |
je pogledal z zamolklim očesom, pomislil je, | nazadnje | je rekel: ”Danes dopoldne sem govoril s svojo | A |
odgovorila: ‚No dobro; pa dam svojo besedo Tabuli; | nazadnje | je to vseeno ...‘Glejte, taka sem bila takrat | A |
izpregovorila tisto jutro. Branila se ni in | nazadnje | - meni je bilo že sitno in začutil sem, da sem | A |
za biljško faro. Bog je dolgo premišljeval, | nazadnje | je rekel v svoji modrosti: ”Z aposteljnom | A |
dokler je čas! Usmiljen in potrpežljiv je Bog, | nazadnje | pa le pride ura njegove pravične jeze.Kaj mislite | A |
spovedoval je sveti Janez na tak način, da so se | nazadnje | še glušci in mutci ogibali spovednice.Zadiral | A |
Hinavca ste nam že dali, nečistnika že tudi, | nazadnje | pa očitnega nevernika, ki nam odreka to slavno | A |
so čakali župniki in kaplani v zakristiji. | Nazadnje | se je prikazal gosposki voz, in še predno je | A |
mi, da ne drži več tako trdo. Še izpustil bo | nazadnje, | pijanec.Lahko bi mu jih izmuznil, narahlo, še | A |
tisoč glav; kar je vzraslo iz krvi, je bilo | nazadnje | vendarle toliko vredno, da bi jih bili skinili | A |
roko. Tisto globoko neumljivo upanje, da se | nazadnje | vendarle porušijo ograje, da se vendarle porušijo | A |
naj gre za konjskega hlapca, ko ni za šolo. | Nazadnje | je res šel, v drugem polletju četrtega razreda | A |
buzdovanom mlatil po plečih; Marko je sedel in pil, | nazadnje | pa je hudo pogledal Arapina in je rekel: ‚Ne | A |
Preplašil se je bil cesarskega Dunaja tako zelo, da | nazadnje | ni mogel dognati, kako bi se vpisal na tehniko | A |
da ga je zadosti na svetu in da ga dosežem | nazadnje | tudi sam.“ ”Tako trdno veruješ, da ga dosežeš | A |
groze polno, da bi se človeku srce paralo. Šele | nazadnje | je spoznal svoj glas; zajokal je bil in je jokal | A |
je bilo že prej, pa se nisem zmenil? In morda | nazadnje | nič hudega ni ... človeku udari misel v glavo | A |
ne vidi in ne sliši; in . / . / stran 54 . / | nazadnje | pridela nekaj mladega čisto zastonj ...Kolika | A |
pesmi se človek naveliča, najsvetejša resnica je | nazadnje | banalna.Rad sem imel ženske, toda ... kako bi | A |
Ljubljani ali v Gorici, kasneje profesor in | nazadnje | -- konec.Življenje brez viharjev, brez efektov | A |
Severin. Zdrknil je na tla papir za papirjem, | nazadnje | pa ni ostalo nič. Severin jo je pogledal | A |
se obadva zasmejala. ”Če bi kdo slišal, bi | nazadnje | res sodil, da imam hudo misel v srcu!“ je rekel | A |
srcu!“ je rekel Severin. ”Če bi kdo slišal, bi | nazadnje | res mislil, da skrivam nož v levici!“ je rekel | A |
Ksenofon mu je gledal v obraz in je dolgo molčal; | nazadnje | je vprašal: ”Vse se mi zdi, kakor najbrž | A |
Pretenke in preveč oglate so ji bile nemške črke, | nazadnje | pa se jih je privadila.Čudno se mi je zdelo | A |
”Ne vem!“ ”Gledala sem in sem čakala, | nazadnje | pa si zaspal.Nič nisi molil snoči, še pokrižal | A |
dela človek v tujem ateljéju tuja naročila, je | nazadnje | vendarle hlapec in drugega nič ...Zdaj sem dobil | A |
kruha vsaj za vsak drugi dan, zakaj kruha je | nazadnje | le treba.Toda svojih misli ne muči in ne izkušaj | A |
čisto sam z najlepšo med njimi in da me je bilo | nazadnje | strah te edine; ker že so se ob njeni podobi | A |
hodili so po prstih, šepetali so tihotiho, | nazadnje | so mi ljubeznivo zatisnili oči. Tako je bilo | A |
bilo v ječo. Pravica je čakala potrpežljivo, | nazadnje | pa se je razhudila in je sama poslala po grešnika | A |
črhne od samega strmenja. . / . / stran 181 . / | Nazadnje | pljune, zakolne ter se nameri brez odlašanja | A |
Povej do kraja!“ ” | Nazadnje | ga je zalotil, grešnika, zgrabil ga je za nogo | A |
. / stran 183 . / Tovariš se je zamislil; | nazadnje | je zavzdihnil, kakor napol resnobno, napol zadovoljno | A |
da bi prišel do kolena, trikrat je padel. | Nazadnje | je položil gobec v pesek ter me je pogledal | A |
Tipal sem po suknjah, po hlačah in res sem | nazadnje | obtipal nekaj, kar je bilo podobno zdrobljenemu | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |