ljuba (101-200)

Novo mesto. Nalašč je peljal mimo vojašnice	Ljuba	Šercerja, kjer so ga tudi poznali, in upal,	A
Čez pol leta vam jih odslužim.« »Oh,	ljuba	duša,« vzdihne Rožanec.»Čez pol leta!	A
suhe zajčje kožice. Petnajst jih je, in poglej,	ljuba	duša; v ponedeljek je v Ljubljani semenj, jaz	A
imel še kaj upanja.« »Oh, Jurček,« je dejal, »	ljuba	duša, ti se misliš malo ponorčevati z mano;	A
Prismejala se je lahkoživa hčerka čemerne mamke zime,	ljuba	pomlad.Sneg je gnil pod njenimi nožicami, in	A
prikazovati na nebesnem oboku. Tiho je prihajala	ljuba	noč in nalahko kakor mati, ki se boji, da bo	A
sva pa zopet prijatelja, kaj ne?« »I seveda,	ljuba	duša; kakor sva bila prej.« »Veste, velikokrat	A
mu plača dolg z velikimi obrestmi. »Vidiš,	ljuba	duša!« pravi mož.»Kako prav sem jaz zmeraj govoril	A
dveh; če umolkne eden, je prepira konec. »Oh,	ljuba	Mana,« je tarnala Jerica, »ti ne poznaš mojega	A
šlo za brata in Gašperja, ki sta ji bila oba	ljuba	in draga. Nekega večera se je vračala iz cerkve	A
v šolo; za pastirje so drugi dobri. »O ti	ljuba	hišica, ti, kako si ti imenitna!In drugi ljudje	A
je začudeno pogledala. »Kaj je tako grozno,	ljuba	moja?« je vprašala. »Kako se draže živila od	A
Kako brezokusno!« »	Ljuba	moja, pusti me, pusti me!« je prosil Ivan in	A
more obsoditi.« . / . / stran 108 . / »Oh,	ljuba	moja, kako malo poznaš ljudi!Pravega kritika	A
se ne dobi lahko tod,« je zdihnila. »Seveda,	ljuba	duša,« je razlagal Petan, »ker so kravice na	A
»Z gostilnicami,« je godrnjala Zefa. »	Ljuba	duša,« je dejal oče, »jaz se moram seznaniti	A
prikazala izza ogla dobra mati ali se je oglasila	ljuba	sestra ali pa je poklical ogroženega sina skrbni	A
bi umrla najhujša nasprotnica njegovih namer,	ljuba	mati?‒ Proč, proč s pregrešnimi željami!	A
obetala, da ne sprejme nobenega Petana več. »	Ljuba	duša,« je dejala Korbinka, »to je bilo prej	A
127 . / proseče ozirale, kdaj in kod se vrne	ljuba	gojiteljica.Oče se namreč ni brigal za to vrsto	A
Gričarja in jo sama prosila, naj jima postane	ljuba	hči, ko jima je rešila sina.Nasmehnila se je	A
dober oče,« je dejal Petan. »Ampak premisli,	ljuba	duša, kako bo mojima hčerama pri srcu, če postavim	A
pripravljena izpričati resnico svojih besed. »	Ljuba	moja, to je nevarna reč,« je dejal resno Petan	A
Čemu pa so sodišča?« »	Ljuba	moja, ti nisi sodnik, Bog bo sodil.« »Seveda	A
gornjo sobo!« je menila Zefa. »Ni zakurjena,	ljuba	moja,« je dejala mati.»Nič se ne boj!	A
pogleda ne odkrite besede.« »Ker te nočem žaliti,	ljuba	moja.Če bi bil spregovoril odkrito besedo, bi	A
zvedel Jože, da je ovadila temno zadevo njegova	ljuba	hčerka Zefa, Korbinova gospa.Takoj je tekel	A
ali ne bi mogla nocoj pri vas prenočiti?« »	Ljuba	moja,« je dejala gospa, »kako rada bi vam ustregla	A
zame, hvala Bogu, tudi ne. In kaj bi pač dejala	ljuba	moja ženka, če bi zvedela, da sem se s samim	A
domišljam, da bi vam bila moja druščina ob tej uri	ljuba,	a vem, kaj sem dolžan vam in vašemu imenu.Zatorej	A
hoteli z mano ondi deliti srečo in nesrečo,	ljuba	Kornelija?«Prijel jo je za roko in ni mu je	A
in imenujete me srečno ‒.« »Stojte, stojte,	ljuba	gospodična,« ji je prestregla besedo gospa.	A
na pol proti materi: . / . / stran 10 . / »	Ljuba	moja, ne vem, ali bi ti kaj odgovoril na tvoje	A
podpiraš v tej misli, to mi ne gre v glavo.	Ljuba	moja, šola je draga.Kdo bi pa plačeval zanj	A
/ stran 34 . / grešiti, meni je vaša služba	ljuba,	ali moji zdravi udje in moje življenje mi je	A
izpremenilo sicer tako živahno sestro. »Kaj ti je,	ljuba	Berta?« povpraša jo s skrbnim in ljubeznivim	A
Mislim in upam, da to ne bo motilo ni tebe,	ljuba	Berta, ni vas, ki ste njeni roditelji ‒ ali	A
pripomoglo, ker je pred tremi dnevi izginila	ljuba	soseda, lepa Helika, h kateri je zaha jal v	A
bil kmalu zmotil, že sem mislil pristaviti »in	ljuba	bralka «, in prav iz srca rad bi bil pristavil	A
Na to ni smel misliti. ‒Anica,	ljuba	moja Anica, ‒ jo je privil k sebi in ji šepetal	A
Zapustiti bom moral dom, starše in ‒ tebe,	ljuba	moja Anica ... Dekle je glasno zajokalo.	A
‒ Spremlja naj te v tujino. ‒Hvala ti,	ljuba	moja Anica, ‒ se je hvaležno nasmehnil fant	A
pasu in nagnila glavo na njeno ramo. ‒Mati,	ljuba	mati, saj ne bodete sami.Glejte, jaz bom pri	A
tega mesta! . / . / stran 81 . / ‒O, Slava,	ljuba	moja Slavka! ‒ je vzdihnil žalostno. Mislil	A
mi vzela ‒ Štefana, ki je moje vse ... ‒Minka,	ljuba	moja Minka, ‒ je tešila ubogo dekle Anica,	A
oklenila Anice in jo je vroče poljubovala. ‒	Ljuba	moja Anica, sedaj bom mnogo lažje prenašala	A
nagnilo glavico na njegovo ramo. »Kako si lepa,	ljuba	moja nevesta!«Srečna nevesta je povesila oči	A
sledi kaj naju čaka med zdaj in nekoč komu bo	ljuba	ta najina noč počasi počasi kot so hiše na	A
zelo si želim, da bi lahko spet klepetala.« »	Ljuba	moja gospodična,« je odpiskal Tomaž.»Bodi prepričana	A
tankim glaskom, ki jo je klical in vabil. »Moja	ljuba	Sidonija,« je vzkliknil svinjski pastir, ko	A
Tiščal jo je k licem, jo poljubljal in šepetal: »	Ljuba	moja mati, ti ki si vedela, kaj je ljubezen	A
nesrečnemu otroku. »Od kod imaš to verižico,	ljuba	gospodična?« je vprašala s tresočim glasom.	A
poskrbeti zase, ostane z nama.« »Pozabljaš,	ljuba	žena, da midva ne bova živela večno,« ji je	A
deski in si jih poznavalsko ogledal. Aj, aj,	ljuba	moja! je ob tem zmajeval.Že vidim, že vidim	A
odhajal v Mesto. Ta pot mu je bila edina res	ljuba,	obenem pa se je še zmeraj malce bal.Kajti čeprav	A
je skomignila. »Pomisli vendar, kako bo tvoja	ljuba	vesela, ko me prineseš.Dala me bo v vazo in	A
luna. »In kaj mi boš torej zdaj rekla, moja	ljuba	regratova cvetka, ko veš, da je res, kar sem	A
Le kako si torej ne bi vzelo časa zate, moja	ljuba	regratova lučka?« »De, de?« se je čudila.	A
včasi obupal.« . / . / stran 199 . / »Sedimo,	ljuba	majka, juha je že na mizi,« je prijazno rekel	A
»Previdnost ne škoduje. Tega ti ne razumeš,	ljuba.	Častniki se ne bore za šalo in zabavo.	A
da se ganiti ne morem. Prva veriga je moja	ljuba	žena, druga moj sin Mirko, tretja Stanko, četrta	A
hasnilo. Kratko malo naj bi ji rekel: Veš kaj,	ljuba,	midva se ne ujemava, ti ne maraš več zame, samo	A
da dobi za teden dni mesa v hišo. »Motiš se,	ljuba.	Drugačna srna pride sedaj v hišo, živa, dvonoga	A
za pečjo. »Kakor nalašč se je to pripetilo,	ljuba	moja!Ti postajaš obširnejša, v dveh mesecih	A
nisem prinesla k hiši.« »Ničesar ti ne očitam,	ljuba	moja.Ti sama si pridna, delavna, varčna in najboljši	A
/ . / stran 670 . / krasno Srbkinjo, ki je	ljuba	njegovega velikega dobrotnika, spremlja jo kot	A
tako da je gledala v mesto. »A ona ‒ ona ‒	ljuba	gospodina Bajića ‒ ljuta kača ‒« je grožljivo	A
Oh, pomagajte, pomagajte - mati - mati - moja	ljuba	mati umirajo!« je viknila zdajci Ivanka in planila	A
privošči prijazni ogovor: »uba duša«, to je »	ljuba	duša!«Niso mu priučene te in enake besede; naleze	A
Kaj si naj mislijo ljudje! ‒ Rekel sem: »	Ljuba	moja hčerka, ni prav, da se dereš!Nasprotno	A
prostora. Ne hvalim se rad, ali resnica je	ljuba	Bogu ‒ moj govor je tak! Neimenovana osebnost	A
deloma tudi na realnejši podlagi. Pa si tega moja	ljuba	žena nemara odkraja še sama ni bila svesta.	A
opravil brzo in sem se vrnil že drugi večer.	Ljuba	moja žena me je sprejela sila prijazno in prvo	A
« »	Ljuba	gospa,« je rekla Lončarka in grabila Muhičevo	A
boš mi novega delal, ne, časi so preslabi ‒	ljuba	duša, svečana meseca, ki ima le 28 dni, mi še	A
ripovedovati in rajši je prepustila besedo županji. »	Ljuba	moja,« je rekla, »zdaj pa ti govori in povej	A
Pri »Zlatem volku« sta bila stara znanca in	ljuba	gosta. Zlasti kadar sta napajala vsak svoje	A
sebe pri prijazni misli, kaj bi rekla njegova	ljuba	Čopka, ko bi ji razodel, da ji ne brani možitve	A
»Še norca se delaj iz mene! ‒ Moja	ljuba	sestra, če bi vedela, kako živim ...Od enega dne	A
Rešila bi se ga rada ... Ti mi pomagaj,	ljuba	sestra!« »Kako ti bom pomagala!	A
mejo. Zunaj so postajali radovedneži, zlasti	ljuba	mladina, stegali so vratove in napenjali oči	A
Bilo je od sestre na Dolenjskem. Pisala je: »	Ljuba	moja sestra!Saj se mi je smili Tonček, strgan	A
Pismo je bilo od tete Mice in je bilo takole: »	Ljuba	sestra!Preden ti naprej pišem, te lepo pozdravljam	A
zapuhal in prijazno izjavil: »Tako je, moja	ljuba	gospodična, le brez strahu!Skrbel bom za vas	A
Stankovo pismo iz hiše pokore. Pisal je takole: »	Ljuba	mati! Ko vam to pismo pišem, si bridke solze	A
Hudo pokoro delam, toda zasluženo.	Ljuba	moja mati, če je v vaši moči, pomagajte mi iz	A
Potem je govorila še z ravnateljem. »	Ljuba	žena,« ji je rekel, »vaš sin še davno ni zrel	A
diotoplicah ‒ te toplice so resnično jako radio. Moja	ljuba	žena ima v križu revmatizem in je rekla, da	A
moje bolezni, da je moja bolezen ta, da ima	ljuba	moja žena v križu revmatizem.Prej da ga je imel	A
je iskreno sožalje. Pomolila mu je jezik še	ljuba	moja žena in jo je pohvalil in brez oklevanja	A
me blagohotno potolažil, da bo kmalu bolje.	Ljuba	moja žena in njen revmatizem sta se v radiobazenu	A
strani in da goji prava, priznana, Bogu in ljudem	ljuba	načela. O urah v zvonikih vemo, da so takšne	A
smrt.« Bolela me je njena solza in sem dejal: »	Ljuba	žena, nikar tako!«S police sem vzel »Slovensko	A
in nič manjša od prve ‒ da je ugledno lice. »	Ljuba	duša,« je dejal, »stvar bi bila seveda drugačna	A
Bam bam bam!	Ljuba	gospa! Jaz sem namreč sin našega atka, pa je	A
ne bi pokvaril slikarije na obrazu. Zbogom,	ljuba	gospa!Zdaj prihaja atek, gotovo se ni utopil	A
In smo potem sijajno lačni. O,	ljuba	mamica, kuhati je jako lahko, jaz, že znam.	A
Kosilo so pa pustili. . / . / stran 66 . /	Ljuba	mama, pošlji mi še zobne paste in dosti!Ali	A
pošta in pri kosilu. Ali boš kmalu poslala,	ljuba	mama?In nate tudi mislim, dragi očka!	A
Precej me to skrbi, še bolj pa me skrbi,	ljuba	mamica, ali boš takoj poslala jetrno pasteto	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani