ljuba (201-300)

vmes. Res je le, da je slovenska pesem tako	ljuba	bratom Hrvatom. Enak prizor v drugi gostilni	A
to ti še vse nadrobno povem, ko se snideva,	ljuba	Ančka.Vsak dan mislim stokrat na tisto uro,	A
Mokarica je za hip pomislila in rekla: »Veš kaj,	ljuba	moja, kako moreš kaj takega vprašati!Ali se	A
bi imela tako. Raztresena moka pa ji je bila	ljuba	jed. Poslej je Préklica obedovala zares preimenitno	A
Miška starka je bila. »Kaj ti je,	ljuba	Préklica?« »Žejna, žejna!	A
bi me sicer prizadelo v tej luknji.« »Nikar,	ljuba	sestrična!Tako hudo tudi ni.	A
kakšni bacili - uh, cela gnezda bacilov.« »	Ljuba	Fani, v gorah bacilov sploh ni.Če jih nisi v	A
POGUMNI JAHAČ Kar potrebno se mi zdi, da vam,	ljuba	današnja mladina, prav na kratko povem nekaj	A
tedaj, če bo zemljo ljubil. S tem sem vas,	ljuba	mladina, hotel samo opomniti: Spoštujte delo	A
Makalonca, ki je o njej sam rekel, da mu je	ljuba	igrača, je dokaz mojstra. Časi bodo tonili v	A
in ga ogledoval. . / . / stran 17 . / »Oj,	ljuba	moja mati, ko bi ti vedela, kod se potika tvoj	A
Sram te bodi!« Mešetar se je ženi podobrikal: »	Ljuba,	spoštovana ženka, nič se ne hudujte!Tu imate	A
in Jernejka snovala nekaj posebnega. »Lej,	ljuba	moja, ali veš, kaj bom naredil?« »No, kaj?«	A
prosim, lepo prosim.« In poštarica je brala: »	Ljuba	žena!Lepo te pozdravljam in ti dam vedeti, da	A
Nič!« »	Ljuba	duša, ali si čudna!Če hoče ženska moža, mora	A
malo več kot nič, to je svet? To je Sahara,	ljuba	duša, Sahara, pusta in prazna kakor zemlja pred	A
otrla z rutico oči. »Toda še nekaj te muči,	ljuba	duša.Samo zaradi tega nisi tako razburjena.	A
Prav gotovo!« »	Ljuba	duša, kdo se briga za naše kravale!Bi se, nič	A
blagoslovi, moj dobri otrok!« »Hvala lepa,	ljuba	mati!« Obe sta se zasmejali.	A
Molčeče vrbe, grčaste vrbe, ne čakajte je. ‚O,	ljuba	moja,‘ je pomislil Ivan, ‚o, ljuba moja!‘	A
je. ‚O, ljuba moja,‘ je pomislil Ivan, ‚o,	ljuba	moja!‘ Prav tedaj sta se Jože in Albin	A
hiše, na travniku ali v gozdu, kjer mi je bila	ljuba	in domača sleherna najmanjša, čeprav žeodslužena	A
moški glas: »Glavno je ekološka problematika,	ljuba	moja Vera!Saj menda prebereš kakšno inteligentno	A
res rad, za vedno, ali pa mu je samo posebno	ljuba	kot kolegica.Spoznala je, da je res s srcem	A
Mama mi je sporočala naslednje:	Ljuba	moja Veronika, odhajam, ker ne morem drugače	A
meni, vi ostanete moj oskrbnik, Ana pa bo moja	ljuba	žena.V lepi slogi in ljubezni bomo živeli.	A
nemotenosti in samostojnosti nadvse mikavna in	ljuba,	ki pa mu je postajala bolj in bolj mučna.To	A
izpranim zelenkastim prodom penila Ložnica, njegova	ljuba	znanka.Iztegnil se je skozi okno, kakor da jo	A
glej, usmiljeni Bog mi je poslal vaju, moja	ljuba	otroka.« Lovrek je začel pripovedovati	A
Polonica!« so zašepetale blede ustnice. »Teta,	ljuba	teta!« »Beli dvor, Lovrek, Beli dvor	A
bi voznik vlekel in tekel, konj pa švrkal ...	Ljuba	duša, ti si voznik in jaz sem konj, ki so mu	A
ampak ponoči so vrata zaklenjena. -- Zbogom,	ljuba	duša, mudi se mi še dalje.“ Martinov je hitel	A
kaj da bi ne pil, kaj da ne bi vsega zapil?	Ljuba	duša, privošči mi žganja, še sama ga pij!Za	A
Kdo bo oblečen, kdo bo nasičen?	Ljuba	duša, nič ne jokaj - kdor je obsojen, bo obešen	A
oddahnil si bo na vekomaj! - Privošči mi žganja,	ljuba	duša, privošči počitka!“ Kurent je poslušal	A
MATERI Kadar ti pogledam v oko,	ljuba	moja mati, pretrese mi srce in vsi dobri sklepi	A
zadnjih dni mojega življenja! Naj bo tvoja sodba,	ljuba	moja mati, o zadnjih dneh mojega življenja z	A
živel. Zóžila se je pot; bila je tiha, srcu	ljuba.	S kostanjev je padala težka rosa v travo in na	A
glasom: ”Kaj si mislila s to čudno zdravico,	ljuba	Milenica?“ ”Ljubi ženinček, ali kakor je	A
pokazala s prstom na teto Fani. ”Pozdravljena,	ljuba	tetka!Ali si se najokala zunaj na divanu, na	A
tresočo roko ponudila otrokoma. ”Ne bojta se,	ljuba	...“Toda besede niso hotele gladko in prijazno	A
zgrabil bi z obema rokama to trdo grudo: ”Ti	ljuba	... ljuba ...!“ Vzdrami se v najtišji temi, sredi	A
bi z obema rokama to trdo grudo: ”Ti ljuba ...	ljuba	...!“ Vzdrami se v najtišji temi, sredi gluhe	A
svetom sram? - Še enkrat bi te rad videl, ti	ljuba	prijateljica moja, z enim samim pogledom bi	A
ter sem se mu prijazno nasmehnil. ”Ne tako,	ljuba	duša!“ sem rekel.”Vez prijateljska ni tenka	A
štruklje in se ni ozrla, ko je govorila. ”Veste,	ljuba	žena, jaz ne maram takih sitnosti.Če ne more	A
“ se je zasmejal Bogomil Majer. ”Življenje,	ljuba	duša, ne mleko!Nocoj je pač mleko simbol tega	A
se je na glas zasmejal. ”Le pojdi pod luno,	ljuba	duša, le pojdi pod luno!Poznam te, ne sodiš	A
smehljaje pozdravijo tujci ob eni sami besedi, ki je	ljuba	vsem, ob enem samem veselem sončnem žarku, ki	A
PONOČNA TIŠINA JE MENI	LJUBA	Kako skrivnostno se razlega zvečer nad	A
. / . / stran 260 . / ”Saj to je nesreča,	ljuba	duša, otrok moj!Da sem se tako daleč izgubil	A
pojdeš prav lahko med druge.“ ”Toda prosim te,	ljuba	ženka, to ni kar tako.Misli si mene tam: stojim	A
nikake bolesti ... ”Spominjajte se me, mati,	ljuba	moja mati; spominjajte se me v svetli nebeški	A
mi je glasba najbolj tuja in obenem najbolj	ljuba.	Vse teorije so mi zaklenjene in zapečatene; še	A
izžeti in imajo družino doma. Dozdeva se mi,	ljuba	duša, da bodo letos imele amerikanske vode mnogo	A
dolgo pomislil. . / . / stran 69 . / ”Glej,	ljuba	duša, tako je: ko sva se poslovila, sem dal	A
visoki razgovor. . / . / stran 103 . / ”Torej,	ljuba	duša, -- ne v banalnosti!Ta lepota, ki se smeje	A
... O bridkost, o sramota! Kaj je večje,	ljuba	duša: sramota ali bridkost?Zdaj, ko imamo časa	A
kakor tista dva prismojenca! Nazaj ne moreš,	ljuba	duša!... To je moja modrost, če si vprašal zanjo	A
se iz usmiljenja malo umaknil in zasvetila bi	ljuba	zvezdica.Tam kraj ceste, nekoliko v stran stoji	A
Takrat sem jo prijel za roko: Ne več dalje, ti	ljuba!	Osupla mi je pogledala v lice, s tistimi rjavimi	A
rjavimi, željnimi očmi: Pa zakaj ne? -Zato ne, ti	ljuba:	Nekoč sem bil mlad, nisem še vedel, kaj da je	A
kruh, pa še poti ne vé!“ ”Kako bi vedel pot,	ljuba	duša!“ ga je tolažil Šimen.”Pač je res, da sem	A
line, kjer so podajali jedi iz kuhinje: »Naša	ljuba	sestra Elekta je hudo zbolela.« Mirno, kakor	A
sonce že zatonilo, smete previdno odgrniti,	ljuba	sestra!« je rekla prednica.»Ne igrajte se.	A
pritrdila sočutno gospa mati. »A za šolo je še čas,	ljuba	sestra, še čas.« »Hudo se mi toži po njej.«	A
zašepetala: »Kakor hočeš, prijatelj moj, moj Ženin!	Ljuba	mi je radost, ljuba bolest iz Tvojih rok!«	A
prijatelj moj, moj Ženin! Ljuba mi je radost,	ljuba	bolest iz Tvojih rok!« Segla je v rokav in razgrnila	A
besede.« Elekta je zmajala z glavo: »To vem,	ljuba	sestra, ampak kaj mislite, ko pišete? Od kod	A
grem spat. Nič ne de, naj ti tekne pikolit,	ljuba	sestra.« Tedaj pa je moža nekdo rahlo	A
joče. Za zgled naju vzemite, ti ljubi ženin in	ljuba	nevesta in ti moj sin in moja hči.«Zopet je	A
ko da noče umeti njegovih besed: Glej, moja	ljuba	krošnjica, toliko trpim zaradi tebe.Dovolj imam	A
svoji krošnjici kakor da jo vprašuje: »Kaj,	ljuba	krošnjica?Kaj praviš ti k tej nesrečni brvi	A
znaš, ali je to za en obed. To je za trikrat,	ljuba	moja. Lepo boš gospodarila.«	A
sirota, Bog pomagaj! Premagajte se malo, no,	ljuba	moja Anica. Malo vina sem zavrela; prav res	A
papirjih, nato pa je zakašljal in dejal: »Da, moja	ljuba!	Stvar je nekam zmešana.	A
Pijanec je bil, Bog mu ne štej v greh. Pa ti, moja	ljuba	tička, nikar ne obupaj!Lepo bo še.	A
kako se ti bo godilo na samo cvetno nedeljo?	Ljuba	mati moja!Kako se mi bo godilo na samo cvetno	A
žena je bila vendar, stara čeljust in siva, a	ljuba	Bogu.Njen sin je bil Izak.«	A
bil vzel, ko je prosil za ščurkov skedenj!« 1	ljuba	moja 2 prah in množica ljudi 3 pri moji veri	A
nepoznani slasti in je rekel: »Katrica, moja	ljuba	hčerka!« »Stric!« je odvrnila tiho in se sramovala	A
gibale nemo in trudno. Ne da bi se menil, ali je	ljuba	starcu njegova druščina, je jedel tujec počasi	A
»Teta! . / . / stran 413 . /	Ljuba	teta!Nisem mogla!	A
posejane lesene koče. »Za tole ima zasluge naša	ljuba	tovarišica Neva...« sem se hotel prikupiti razredničarki	A
napisal tele lastne verze: »Tukaj počivajo	ljuba	mati Elizabeta Aljaž, r. 1813 - 9	A
bi bil vzdržal recimo nekaj let!« »Vse to,	ljuba	Mica, sem bil dobro premislil. Naša največja	A
je kdo s trnom zbodel. Takoj se je oglasila: »	Ljuba	Klara, kaj boš hvalila Francoze!Saj vemo, kako	A
»Kaj maršal!	Ljuba	Klara, ali res misliš, da nas je Marmont vladal	A
so nam snedli ti hudobneži!« »Pojdi, pojdi,	ljuba	Milka!Moj mož pa pravi, da je vse to otročja	A
Zalogu mrtvega izvlekli iz vode! A ni bilo tako,	ljuba	Klara?« »E kaj,« odgovori ‚ljuba’ Klara, »pri	A
bilo tako, ljuba Klara?« »E kaj,« odgovori ‚	ljuba’	Klara, »pri ‚Hajduku’ se je vina nalil in v	A
pobožne namene?« . / . / stran 62 . / »Ljudje,	ljuba	in lepa moja gospa,« ‒ ta »lepa gospa« je Janeževki	A
sobo, se oglasi Kandučeva: »Ti si pač srečna,	ljuba	Eliza, da ti je Bog dal tako lepega otroka!	A
gostoljubje. Prva se oglasi Lavrinka: »A ni tako,	ljuba	Zofka, da Češkovi malo preveč uganjajo s tem	A
Bog, saj imamo druge tudi hčere!« »Prav imaš,	ljuba	Klara,« odgovori Kandučeva, »kar je preveč,	A
posebno pred visoko gospodo. Naročili so ji ‒	ljuba	Klara, a si že doživela kaj enakega? ‒ naročili	A
izpregovoriti vendar ni marala. »Poslušaj torej,	ljuba	Edita!« Grof Venceslav je prečital počasi in	A
Recepte hoče imeti grofinja Alojzija! Oj ta	ljuba	revica, ki meni, da niso zdravniki povsod eni	A
pošljem jih ji, če jih ravno hoče imeti! Torej,	ljuba	Edita, razmere so se bistveno izpremenile ‒	A
ter izpregovoril: »Da se kmalu zopet vidiva,	ljuba	Eva Luiza!« Nato je odšel.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani