Pomela si je oči in se počasi, korak za korakom, odpravila med jezerci in mlakami za tankim glaskom, ki jo je klical in vabil. »Moja ljuba Sidonija,« je vzkliknil svinjski pastir, ko jo je zagledal vso blatno in premraženo. »Samo to sem si ves čas želel, da bi te lahko še enkrat objel.