ljuba (401-500)

vzame, bi bila dala Ančko, ne Ceneka. Ooo!	Ljuba	sveta Ana -« Zašla je po opravkih na zgornji	A
pridi, da ti nekaj povem; saj vem, da ne spiš,	ljuba	moja deklica!« zdihoval je Peter Peč. Zdajci	A
po krvavem sledu. »Moj Bog, oče nebeški in	ljuba	mati božja!Da bi vsaj on ne bil kaj storil	A
tobak prodajal, saj to menda ni tak greh?« »	Ljuba	moja, to je po postavi prepovedano.Bog je gosposko	A
Jaz sem preganjalec tvojega brata? Ah,	ljuba	deklica, saj sem vedel, da me ne poznaš,« reče	A
kolikor mi je možno. Kako se bo razveselila	ljuba	moja mati, ako ji smem predstaviti vas, ki ste	A
najdejo, ubijejo tebe in mene.« »Ne boj se,	ljuba	Cvetana!« odgovori Samorad zaupno. »Take pomočnike	A
« odgovori žena nejevoljno. »Ne umeješ me,	ljuba	Bara!Denar ni najin.	A
Saj sem jaz našla denar in ne ti!« »Miruj,	ljuba	Bara! Jaz nisem našel denarja in se ga ne dotaknem	A
leži na svoji postelji v domačem gradiču.	Ljuba	mati sedi pri zglavju ob postelji in mu deva	A
bolan, da mi mati strežejo in da me je posetila	ljuba	Cvetana; jaz pa da se nisem mogel ni ganiti	A
meni, dokler vama drago! Vedno mi bosta prav	ljuba	gosta.Žalost mi je res velika; ali če jo delita	A
Nemara utegnem odgovoriti vsem.	Ljuba	mati je zdrava.Nadejam se, da boš smel že jutri	A
Bog mi pomagaj!« »Tolaži se,	ljuba	moja Zalika!Pomiri se!«	A
še živi, a tem močneje, čim dlje te gledam,	ljuba	moja Zalika.Rešiti te moram, moje dete.	A
káko veselje imata s kravico in tekom! O ti	ljuba,	nedolžna, srečna mladost!Zmerom smo govorili	A
slednjič spregovori Breda: »Kako srečni smo zdaj,	ljuba	moja Zora!O da ne more biti vedno tako!	A
svojimi prenapetimi sanjarijami; pa vesela bodi,	ljuba	moja Zorka, vesela! Jeli, vsako poletje prideta	A
Glejte tam mojo luč! Bodi mi pozdravljena,	ljuba	prijateljica moja, zvesta mi spremljevalka!	A
kar bi moglo osrečiti moža.« »Res je tako,	ljuba	moja!Do sedaj sem govoril samo o ženski v zakonu	A
hvaležna, Radovan!« »Kako moreš tako govoriti,	ljuba	moja?« odgovori ji Zora nekako v zadregi.»Kdo	A
Breda govorila z njo kakor mati s hčerjo. »	Ljuba	Zora,« reče ji, ko sta skupaj sedeli kakor po	A
zadrževalo, da bi ne prišel malo pogledat k nam. Veš,	ljuba	moja, govorila bom brez ovinkov: Radovan je	A
ne vem zakaj.« »Nikar se ne delaj nevedne,	ljuba	sestra; nič ti ne pomaga, mene ne premotiš,	A
obrazek in ‒ srček tvoj. Ti si nezadovoljna,	ljuba	moja, huda si sama nase, tudi žalostna si malo	A
Zavedela si se svoje krivice ‒« »Ali pomisli,	ljuba	moja kako je pa tudi on govoril!« »Pametno je	A
tako brez vse poezije!« »Poezija in življenje,	ljuba	moja, to je dvoje.« »In vendar kaj je življenje	A
!« »‚Pred neznane srčne rane’; tako, tako,	ljuba	moja tetka! Kaj ve Radovan, kaj je ljubezen	A
si more lepšega želeti žensko srce!« »Oj ti	ljuba	modrost, kako modro govoriš in učiš! Samo da	A
slišal je zadnje besede. »Lepo te uči sestrica,	ljuba	moja Zora; le njo poslušaj in vse bode dobro	A
ne bodem vas več žalila.« »Ti si dobro dete,	ljuba	Zora, Bog ti daj srečo!‒ Zdaj nekaj novega.	A
hrana mladini, in naravnost ti moram povedati,	ljuba	Zora: nič rad ga ne vidim v tvojih rokah; toda	A
kaj misliš, Barba?« ‒ »Le tega ne verjemi,	ljuba	moja; človek ima vendar oči v glavi.Ne da bi	A
hotela pokazati, da ji njegova druščina ni več	ljuba.	Edvin je bil poleg vsega tega vedno enak; najmanjše	A
»Moj Bog, moj Bog, kaj govoriš? Sestra,	ljuba	sestra ‒« »Ne imenuj me sestre; jaz nisem vredna	A
pozdrava! Z njo smete govoriti; očetu naj bode	ljuba	tolažnica in usmiljena priprošnjica nesrečni	A
Gospod Radovan bo ženin, in nevesta? ‒ Nevesta,	ljuba	moja Bredka, nevesta ‒ boš ti!« Starka se prestraši	A
žarilo od sreče in veselja, »to so sanje, to,	ljuba	Barba.Bojim se, da bi se ne zbudila in da bi	A
menjal z nikomer na svetu. Tedaj ni bil sam;	ljuba	družica je bivala poleg njega; s trudom in bojem	A
pobožna množica. Najprej, to seveda, usuje se	ljuba	mladina iz župne in drugih vasi; in sicer prvi	A
mati za roko ter jame tako govoriti: »Glej,	ljuba	moja Metka, danes si ravno izpolnila sedemnajsto	A
Migne mi, da vaju pripeljem k zglavju. ‚	Ljuba	moja!’ vama s slabim glasom reče, ‚zapuščam	A
kaplja na veji in smrt pride kakor tat ponoči.« »	Ljuba	mati,« prosi Metka, »ne govorite tako; saj ste	A
Kaj molčiš?« »O ne jezite se,	ljuba	mati, če vam ne morem precej odgovoriti!Res	A
. / . / stran 18 . / »Če pa že mora biti,	ljuba	mati, pa mi vsaj malo časa pustite; saj se ne	A
nikoli, spusti se Fido na sled. Ali danes,	ljuba	zvesta žival, zastonj ti je ves tvoj trud.Vzdigni	A
« »O, kar se tega tiče, brez skrbi bodite,	ljuba	mati,« odgovorim ji z veseljem, ki ga nisem	A
Julieta, kaj nisem dejala, da pride nazaj? Pojdi,	ljuba	moja, pojdi in ustopi se zunaj pred vrati, da	A
se jih bala že od daleč. Vidite, taka blaga,	ljuba	duša je bil tudi moj Tomaž Milutin.Že govoril	A
praznoverni. Kadar bo prav nevarno, povejte,	ljuba	tetka, tudi meni, da vama pridem pomagat.«‒	A
jemlji. Dar božji je samo tista žena, ki je možu	ljuba.	Hrvatje pravijo: Nije blago, što je zlato, to	A
in bi hotela biti . / . / stran 367 . / moja	ljuba	zakonska žena.Ona, vidite, mi pade okoli vratu	A
ne sodi tako nemilo, saj veš, da si nam vsem	ljuba	in draga.«Rekarica se nasmeje suho, po mrtvaško	A
palico v pesek in zdihne: ‚O, ko bi hotela ti,	ljuba	palica, postati košato drevo!’In še tisti trenutek	A
če nama jih bo Bog dal.’ Podgorec pravi: ‚	Ljuba	žena, ti si bila zmerom pametnejša od mene,	A
pisala ženska roka po priliki tole: �nes,	ljuba	prijateljica, ti moram odkriti nekaj prav posebno	A
rajsko veselje, ko je pomislil, kako zvesta in	ljuba	dušica je njegova Lenčka. To se je zgodilo jeseni	A
Ali si slišal! ‒ Kosobrina izpusti, ako ti je	ljuba	tvoja brada ...Ali ga izpustiš?	A
prihitela izza vrtov in mi zaklicala: ‚Oh, moja	ljuba	mala Nataša, prišla si domov,’ in obe se bova	A
da smo prišli iz te vražje Notranjske! Ah,	ljuba	Dolenjska, še sonce sije tukaj lepše!In zopet	A
na rob mize in bridko ter zateglo zajokala. »	Ljuba	mati božja, kaj smo dočakali!« Komandir Lesnika	A
« »Niste, o sveta Marija in Cecilija, moja	ljuba	priprošnjica.Praviš, da niste antikristi.	A
slonel sivolas, močan starec in vzdihoval: »Joj,	ljuba	ženica, zakaj si me zapustila.Kako bom brez	A
bo, in jo lepo poprosil, naj mu bo zvesta. »	Ljuba	moja, potrpi!« ji je rekel.»Tudi jaz bom potrpel	A
višarsko mater božjo in premikala ustnice. »	Ljuba	višarska mati božja, menda ne boš vzela to za	A
cerkvijo in odhitela domov h Kristini. »Oh,	ljuba	Kristina, kaj sem slišala o tebi,« je zadihano	A
stisnila usta in sočutno pogledala prijateljico. »	Ljuba	Dana, prosim te, da o splavih kar molčiš.No	A
Kujon grdi! Eh,	ljuba	moja, dovolj časa sva jezili ljudi, kajne!«	A
Služba ali teta. Glej,	ljuba	hči,« je rekel, »poglej, jaz ti želim dobro	A
Marija Kranjc, Dobec 11 Bog vas blagoslovi, vi	ljuba	pevčica!Vaše pesmice so pravi oddih v dneh sive	A
VII »Torej sliko žene, ki ti je neskončno	ljuba,	ti je pokazal in zato si mu obljubil svojo pomoč	A
Zdaj ne morete v sobo.« »Kdaj, moja	ljuba	Katarina, pa naj pridem; kar tako me vendar	A
nesreča za naju oba.« »Kaj bi pa ti storila,	ljuba	moja deklica?« »Vse, kar bi ti zahteval, in	A
« »Potrpi,	ljuba	žena, še ni udarila dogovorjena ura.« Juri se	A
odprla in za njim ravno tako hitro zaprla. »Moja	ljuba	Polonica,« je šepnil Andrej, ko je stopil v	A
ni mož, nego le človek, ki zbira denar.« »	Ljuba	sestra, je dejal opat, nikar ne govori tako	A
porogljivo rekla: »Kaj se nad tem razburjaš,	ljuba	Margareta, gospodje morajo vendar včasih imeti	A
izkoristi prav gotovo proti meni. Zato te prosim,	ljuba	Margareta, pomiri vojvodinjo in vplivaj, da	A
in dalje na pol mislil in na pol izgovarjal: »	Ljuba,	zlata, kako bi bil brez tebe, reci mi?Kako bi	A
trpljenje in bolest, ki rasteta iz spoznanja, da me	ljuba	neče, kakor grenki pelin iz vrtne grede.In pozabim	A
obraz. Zunaj odmeva nalahko Majdičev glas: »	Ljuba	Marička, usmili se!« »Močan sem, da veš,« pravi	A
Košnja je bogata. In zato,	ljuba	žena, če se več ... Spodaj je bil pripis: Ta,	A
prositi. Ker bi mi bila pa njena fotografija silno	ljuba,	sem sklenil fotografirati grofičino sliko v	A
je ravno primerna prilika! Rekli bi bili: Na,	ljuba	duša, za poročno darilo ti natisnem vse, kar	A
robec v črno orokavičeni desnici, »rečem ti,	ljuba	moja Agata, Bog me tepe!« In Agata takoj hiti	A
hiti vsa preplašena: »Bog nas vari, tak govori,	ljuba	duša!« »Moj mož, moj Julček, ki živiva tako	A
stran 5 . \/ jo ob letu - če da Bog zdravje in	ljuba	Devica Marija gotovo zopet obišče. To je torej	A
krili in pokimal. - Vedno bom s teboj, moja	ljuba	angel, sem rekel. Potem sem sedel nazaj	A
tehniko, ki se je je naučila v matičnjaku. »	Ljuba,	« jo zaprosi Uri, »vstani ...« Zdaj se spusti	A
« »Nisva se prvič ljubila, ljubi,	ljuba	moja... « pomenljivo reče Lira. »Kako, to ni	A
tu je mir in pokoj. . / . / stran 141 . /	Ljuba,	nič se ne boj.Če kdaj hrup in obup in vrvenje	A
Ne govori mi na moškega! Kakor hočeš,	ljuba,	v hemiri spol nima nobenega pomena. Ljubkujeta	A
sem po stičniku slišal nemogoče, da me ljubiš,	ljuba	moja, se spreminja v senco noči... «	A
morala dati ukaz za uničenje. Zakaj se treseš,	ljuba?	Ne bom umrl, ker nisem rojen, bolelo me ne bo	A
okušava, gledava se, tonem v njene temne oči. »	Ljuba	... ljuba ... « šepečem in se pretakam vanjo kakor	A
gledava se, tonem v njene temne oči. »Ljuba ...	ljuba	... « šepečem in se pretakam vanjo kakor curek	A
jo bova delila. Nimava namreč dovolj jedila,	ljuba,	in če ne bo kmalu nehalo snežiti, bova ostala	A
vedno premika ustnice. »Nikar se ne trudi,	ljuba,	ni vredno.Lahko mi rečeš tudi Tauro, ali pa	A
razbijanje srca pod dojko. »Samo da si živa,	ljuba,	zdaj si bova že kaj izmislila,« šepečem. Objeta	A
sod. »Dal ti bom hranilne tablete za na pot;	ljuba,	živeti morava in preživeti, da ohraniva spomin	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani