konec (701-800)

razodela, da pravijo nekateri, da bo vojne kmalu	konec,	drugi pa, da ne.Bog ve, odkod ima to globoko	A
srcu vseh: »Atek, atek, povej, ali bo kmalu	konec	vojne?« Vojni konec prerokovati je kočljiva	A
atek, povej, ali bo kmalu konec vojne?« Vojni	konec	prerokovati je kočljiva reč; dosedaj so se urezali	A
sem rekel: »Ljubo moje dete, vojne bo takrat	konec,	kadar bo hotel ljubi Bog, ne prej, ne poznej	A
lažejo, razen če imajo vzroke. Pa kakorkoli ‒	konec	koncev je neumorno prizadevanje aprovizacije	A
ljubi dan s to uro! Oh, da bi bilo že vsega	konec!	«Šla je v zadnjo sobo in se zaklenila.	A
gospa zamudi in potem mora hiteti, sirota, da	konec	koncev zbegana res več ne ve, ali je samec ali	A
skrbi vaški oštir. Da pa ni povesti prekmalu	konec,	mora mladenič pred poroko še najprej za tri	A
treba vojakov, drugič, da povesti ni prekmalu	konec.	Ali obrnilo se je drugače.	A
tehtnega dejstva, da je meni pesniška blodnja	konec	koncev vendarle prešla, in če je v moji krvi	A
Meni fant ne hodi gret ležišča, čeprav sem	konec	koncev tudi nekaj pri hiši.Pa zaradi tega nič	A
postrani, menda mu ni bilo prav, da je zdajci	konec	mojemu lečenju v kleti, in je izjavil, da so	A
sladke sužnosti ‒ že peti dan ta mrzli in klavrni	konec!	In ni bilo ne cempera krivde na strani kravjega	A
brez tehtnega razloga. Seveda, zdaj je vsemu	konec,	ko me je pobrala neizprosna smrtna kosa in mi	A
zalival, kakor se zaliva zdaj, ga pa bo skoraj	konec,	grunt ostane njej in bo tudi prav. Micka, pridna	A
zburjenosti! Bila je tik zaželenega cilja ‒ skoro bo	konec	dolgočasja v Kosezah!‒	A
pa jih je junaško požirala: saj bo še danes	konec	trpljenja! Niti ji ni mogla razvedriti obupnega	A
Tudi njegove harmonike so storile žalosten	konec:	neki vnanji rodoljub jim je ‒ morebiti v najboljšem	A
se naša družba že krha ... Zasedli smo drugi	konec	dolge mize, za katero so že sedele tri častitljive	A
je tako natančno izgovarjal, kakor da mu bo	konec	semestra v letnem poročilu položiti račun o	A
da je s tem mojega godu in njegovega slavja	konec,	ta ne pozna Antona Rebule. Razglednice so bile	A
dobra volja in šele ob treh, štirih je godu	konec.	Godovi povzročajo Antonu Rebuli neverjetno veliko	A
Le tako naprej! Ali s tem je tudi naše hvale	konec!	Pod vso kritiko je bila namreč garderoba!	A
zahtevalo izpričevalo o maturi! Pa bo mir in	konec	besedi in vsaj ne bo treba preiskovati vsakogar	A
. / stran 45 . / Od treh pol mi je zgornji	konec	odgriznila!Kaj, če bom prav tisto vprašan!	A
proti občinski pisarni ‒ morebiti bo skoraj seje	konec	in se bo kaj izvedelo.Toda nikogar od mož ni	A
ti ... « se je odzval Smerajec in je kočljivi	konec	zamrmral. »Videl ju nisem,« je rekel Civha,	A
« Sodnik je naredil	konec.	»Postopek se ustavi,« je rekel in pozval druge	A
stran 90 . / ganemo. Če ne, nas pa tudi ne bo	konec!	Toda v takem živeti je huje od vic; rajši greva	A
vedno tiščalo vkupe! Treba je bilo narediti	konec.	‒ Otroci delajo sive lase!«	A
Krunoslav je žugal s prstom. »Šale je	konec!	Zdaj gre za res ‒ boste že videli!	A
delajo škodo in nesnago okoli hiše. Pa naleti	konec	hiše človeka, ki se je ravno pripogibal, da	A
štirje izbrani trezni možje vozili skupno oni	konec	do Ljubljane ... Na Angleškem ima vsak vlak svoj	A
ni niti akademično izobražen! Temu mora biti	konec!	Kar on zna, znam tudi jaz, in dr. Košir ne bo	A
mora takim nezdravim razmeram narediti takoj	konec!	Gorje narodu, ako ostanejo moje besede glas	A
Ta Finetelj je potem od same žalosti storil	konec.	« »Ali ga ni vzel konjederec?«	A
levo, je šel počasi čez dvorišče na vrt v oni	konec,	ki je bil najbolj oddaljen od hiše ‒ koprive	A
pravi čas umakneta.« In so izginili vsak v svoj	konec.	Kocmurjeva k Nanči, Jerajeva v svoje stanovanje	A
umetniškega delovanja. Ob desetih je bilo predstave	konec	in mlada družba se je razkropila. Stanko jo	A
prešinilo ga je zopet upanje. Stanko mu je dal	konec	vrvice ‒ takega blaga je imel vedno kaj v žepih	A
prekrižala. Potem se je spravila sama nad	konec	naloge.Pisala ga je na listek papirja, da ga	A
morala slišati! Naj bo, vsaka stvar ima svoj	konec,	pa ga bo tudi ta imela!« Sedla je na posteljo	A
. / stran 147 . / obeh ni, pa že še ni šole	konec.	Ali sta pa povabljena h katehetu.«	A
Na no, jej!« Privlekel je iz bisage žemljo in	konec	klobase in steklenico, žemljo in klobaso je	A
ravno pravi čas. Komisar je grmel in grozil,	konec	pa je bil tak, da je izročil skesanega dečka	A
z njo Pirc: starega Korena ni bilo nikjer!	Konec	vrta kraj groblja so bile ozke duri, ki se je	A
se mi je vtepla misel: dediščina bi napravila	konec	revščini in vsem neprilikam.Oče me niso marali	A
prvikrat šinila misel v glavo: Če oče umre, bo sile	konec	‒ naj bi umrl!Pogledala sem moža, rekel ni besedice	A
Velel sem ji, naj ga pusti in se loči, da bo	konec	greha in pohujšanja, pa je rajši pustila mene	A
pristavila takoj v mislih. Testamenta pa še ni bilo	konec	in brala ga je naprej: »Pripis. Ko se človek	A
naredil iz mene skoraj morilko! In še ne bo	konec	greha in trpljenja?« je vzdihnila Kocmurjeva	A
jo je pozdravila Nanča. Nepričakovano hitri	konec	pogovora s Kačarjem jo je opozoril, da mora	A
prav tukaj pred durmi nenadoma lotil zadnji	konec	jetike. »Dober večer, Jerica!« je sladko pozdravila	A
močan, da je v hipu skopnel Jerajevi še zadnji	konec	ponosa in trme.Zdrknila je na kolena, glasno	A
dež, se je čevljarju dobro zdelo, da je svoj	konec	pripomogel pri delu. Naslednji dan je deževalo	A
porinil v voz. Zaklenil je duri in šel v zadnji	konec	voza.Stanko se je koj pri durih zleknil na tla	A
trajalo, da je bila ‒ bila je dvanajst. Kdaj bo	konec	te noči!Po polžje je lezel čas.	A
bi se le mož ne vrnil! Če pa pride, bo vsega	konec	... Ta bojazen jo je grizla in pa skrb za sina	A
tačas privoščil ... Tolažil se je pa ‒ kmalu bo	konec	telesne preiskave, pravega zaklada oče le ne	A
Pretužna pesem o smešni zgodbi in zadovoljni njen	konec	122 Roman dveh src.‒Senzacionalna katastrofa	A
kdor je bil na vrsti, je zaplesal. Ko je bil	konec	igri in so Belokranjci izgubili igro, ni bilo	A
tudi toliko žrtev imel na vesti. Toda njegov	konec	je bil strašen ‒ nikomur ga ne želim ... Šest	A
bilo Štrbenec, zgrabil je misli za praktični	konec	in je nasvetoval sledeče: napravi naj se okrožnica	A
Pretužna pesem o smešni zgodbi in zadovoljni njen	konec	Če ne bi snoči bilo tistih nesrečnih ribic	A
povest ne konča tam, kjer se konča. Pravi	konec	povesti je vsak žalosten. Npr.: gospod Zvonimir	A
pišem karkoli in kakorkoli, pravi in resnični	konec	mojega pisanja je ta, in naj je zapisan ali	A
samega resnično ni vredno biti najlepša! Toda	konec	je bil drugačen. Tekmovalkam v čast je priredil	A
so mi torej prijazno pošiljali rdečo revijo,	konec	leta pa so mi poslali račun, da sem jim dolžan	A
prijatelju sezul nove škornje in ga v ta cilj in	konec	zadušil. Ni bil prav nič skesan, in je tisti	A
junaških svojih prsih srčno željo, da bi skoraj bil	konec	nadležnim pisarijam in bi vrag vzel najemnino	A
družico. Njegovim bridkim preizkušnjam še ni bil	konec.	Spred njima bedroma sta sledili še zadnji dve	A
Pepeta, pa in bilo nikjer. Mislim, zdaj je vsega	konec.	Če je stvar res taka, kakor je povedal Pepe	A
gospodi prizanesti očitka ‒ kadar je koncerta	konec,	v največji gneči in že palijo cigarete in ogrožajo	A
dovolim, da še enkrat vržejo naokoli. Zdaj bo	konec	šoli, zdaj dobe spričevala, zdaj bomo videli	A
število. Pa se vse to bolj težko posreči in	konec	koncev tudi ni posebna nesreča, če se ne. Eni	A
gorskih čevljev v irhovini, da bi stvari naredili	konec,	stopili gor in bi tisti nesrečni vrh kratkomalo	A
mogel vsem kaj, in še se ne ve, kakšen bi bil	konec.	Po pravici povedano, jaz sem prekrotek za take	A
prepozno, kajti da je trdno prepričan, da še ni	konec	dni.In je dejal, če bi oblast izpremenila svoje	A
narod do vrhunca kulture, pa je z njim amen in	konec	in narod zapade!Ta resnica je jako žalostna	A
da je letos hroščevo leto in da letu še ni	konec	in se ne ve, kaj ga še čaka!Naj se poboljša	A
tukaj in tukaj ‒ povsod nove vinotočnice! Vsak	konec	kleti je porabljen, vsaka drvarnica, vsak kot	A
kos zanikrnikom vlakom, in mislim, da bo skoro	konec	delomrznemu stokanju, bogokletnemu alelujanju	A
skrajnje nevrednemu lajanju. In ne bo le dokončno	konec	vsemu temu, nego se nam obetajo nadaljnje presenetljive	A
otroka prišla drugam, kjer jedo bolje! In da bo	konec	gladovnim nemirom! [ Jutro, 26. oktobra 1924	A
srce ga na cesti pozdravljati. Jutri pa je	konec	njegovi gloriji in je kompromitiran in ga je	A
Udarili smo v donebesni »Živio!« in ni bilo	konec	živijanju in ni mogel Pepe drugače, nego da	A
požirek, jaz pa sem izrazil skromno mnenje, da	konec	povesti ne učinkuje harmonično in da so ga očitno	A
preljubi bratci ‒ beži, podgana! ‒ Kako žalosten je	konec	pijanca!‒ Cvrk, cvrk!	A
profesor je zagrmel: »Tiho! Sedi, falot, in boš	konec	leta rajši štel svoje cveke!Ti bo treba celega	A
Prepričan sem, vašega in vaših otrok trpljenja ne bo	konec,	če ne greste proč od moža.« »Prosim, težko mi	A
treba torej, da grem čez dvorišče v spodnji	konec	ob cesti, tam že dobim človeka, ki ga poprosim	A
praga, je še pogledala za materjo, ki je krenila	konec	vasi po stezi proti domu.Mati je dvignila predpasnik	A
Zmenita se pametno tako ali tako. Samo da bo tega	konec.	Svetovala sem modro, toda svetovala, nič silila	A
postajal nejevoljen in se je umaknil prav v drugi	konec	hleva, kjer je brskal in posprav ljal po jaslih	A
kjer ni ne dela ne trpljenja, dobrot pa nikoli	konec.	Ko se je Préklica prebudila, so jo bolele vse	A
se je prestrašila. Toda strahu je bilo hitro	konec;	oprijela se je prota in po njem splezala na	A
tako čudno ustvarjen, da je tudi najlepše pesmi	konec.	In tako je bilo konec slanine, konec češpelj	A
je tudi najlepše pesmi konec. In tako je bilo	konec	slanine, konec češpelj, konec vseh češpljevih	A
pesmi konec. In tako je bilo konec slanine,	konec	češpelj, konec vseh češpljevih jedrc, konec	A
In tako je bilo konec slanine, konec češpelj,	konec	vseh češpljevih jedrc, konec zadnjega praška	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani