Npr. je živel na Ptujskem polju želar, ni se bal Boga, nego je kradel pse in jih jedel. Ta želar je bil potem na državne stroške obešen, ker je najboljšemu svojemu prijatelju sezul nove škornje in ga v ta cilj in konec zadušil. Ni bil prav nič skesan, in je tisti dan, ko so ga obesili, silno tulila burja okoli vasi, psi so čudovito zavijali, »gospodovi« kuharici pa so se sanjale nezaslišane tri numare, ki so potem tudi resnično bile vse tri izžrebane, samo ne takrat, ko jih je bila stavila ‒ tako zavržen in izgubljen je bil ta želar, ki je jedel pse!