Spomnil se je naukov vajenca Petra in prešinilo ga je zopet upanje. Stanko mu je dal konec vrvice ‒ takega blaga je imel vedno kaj v žepih ‒ in Tonček si je privezal svetinjico okoli života. Ko sta si ogledala mejo, je povabil Kocmur Nančo v šupo: »Boš videla, kako se imamo.«