Pa je zet navdušen objel taščo, da je kar zastokala, in je bil vesel kakor ne vem kdo. Prijatelj Matevž si je naklonil kratek požirek, jaz pa sem izrazil skromno mnenje, da konec povesti ne učinkuje harmonično in da so ga očitno pokvarili. Pa je dejal prijatelj Matevž: »Pardon;« in naj še malo počakam!