kmet (1.101-1.200)

črnih tleh in leži tam smrdljiv in kosmat.	Kmet	potrka ob mizo in se zadovoljno zahohota: ‒Ugnal	A
mlinar smrči in se ne gane. ‒Zdaj pa, pravi	kmet,	vržem oba skozi vrata in grem domov. Umakne	A
mlinar in spi naprej. . / . / stran 117 . /	Kmet	gre nazaj, tiplje za kozlom, zagrabi spredaj	A
Pogleda kvišku in luna se jezno cmeri.	Kmet	pa teče in teče skozi tiho vas in butne na vso	A
To takoj pomaga.	Kmet	gre domov in se spravi v postelji z ženo še	A
nič ne dotikata zemlje. Zdajci se prikaže črn	kmet	in zarohni: Z mojega polja stran! Fronek prestrašen	A
neznatno rdečo hišico. Tam nasaja dolg in še mlad	kmet	motiko in pogleda izpod čela po cesti. »Kaj	A
Je doma?« »Ga ni,« pravi	kmet	in tolče s toporiščem ob tla.»Ga ni, kosi!	A
in polne žita. Tu čepi kmetica, tam koplje	kmet	in pozdravov in rečenic se ne manjka. »Sinoči	A
»Še ne pogledam tja!« In gre tako dolgi	kmet	in pride do Marjane, ki pleve. »Letos, če je	A
ženini in neveste. »He, Čremošnikov,« kriči	kmet,	»danes ne boš dosti prikosil.In še tisto, kar	A
stran 170 . / Čremošnikov je zatepen in črn	kmet,	še zdrav in mlad, brez brk pod nosom.Koso postavi	A
žepih in pravi: »No, dober dan, Čremošnik!«	Kmet	ne bev ne mev.Stopi nazaj, pa se vrne s polenom	A
. / Zadaj za vrtom se pomiče kmetiški voz,	kmet	Lukec gre z bičem v roki tik konja in pokimava	A
Obstali smo. ‒Koga ste pa pripeljali? vpraša	kmet	Jernejčka, ki leze h konju. ‒Gospoda, pa še	A
pastirji s čredami, po potih tu in tam čmeren	kmet,	ki je počasi korakal, gledal v tla in vlekel	A
nič ne dotikata zemlje. Zdajci se prikaže črn	kmet	in zarohni: Z mojega polja stran! Fronek prestrašeno	A
Kaj si pa napravil, Anžiček?« - vpraša junačen	kmet	in ga šegeče s palico po vratu. »Kaj si se zaljubil	A
upogniti. Na pragu se prikaže nov star in siv	kmet,	pogleda Anžička, spozna ga in stopi k njemu	A
Tako zdravo živijo. - Tudi jaz sem	kmet,	sem ji rekel. Roko sem ji potisnil visoko	A
klovni, stevardese, kirurgi, kamele, medvedi,	kmet	in smrt s koso, dojenček in partizanka.Vsi so	A
že izmuznil in da je že zdavnaj v hosti. Neki	kmet	iz Štepanje vasi da ga je stlačil v cisterno	A
Ne gre.	Kmet	vendar ni kmet, ampak zasebni kmetijski proizvajalec	A
Ne gre. Kmet vendar ni	kmet,	ampak zasebni kmetijski proizvajalec, revež	A
»Nič hudega, če mi tako rečejo.	Kmet	sem in sem lahko tudi nor, če mi je tako prav	A
privoščiti, da bi videl tisto reč. Jaz pa sem	kmet	in lahko brez skrbi povem po resnici, kaj sem	A
zdrsnil mimo neosvetljen nakladalnik, poln sena;	kmet	ga je pustil sredi ceste in šel vedrit kdove	A
čudaštvu ne sodi med zanesljive priče. Nekdanji	kmet	je, ni samoupravljavec in njegovo opažanje nima	A
zaželel dober večer v dobri veri, da jo maha	kmet	skozi gozd. Ampak kaj neki je s to votlino?	A
danes že povedal: ko si mislil, da gre mimo	kmet	in si pozdravil.« Vprašal bo.	A
»Zdelo se mi je, da nekaj slišim. Morda	kmet	krade pasti.« »Ne verjamem.	A
slemena, Karnic, je v prejšnjih časih živel	kmet	Karničnik.Rekli so mu tudi Kresnik, in sicer	A
tako dobrotno v svet. Gospod ni bil in ni bil	kmet;	nekateri so ga zmerjali »gosposkega kmeta«,	A
Kistijont!« Sicer pa je ostal zmerom stari trdi	kmet	navzlic cilindru in salonski suknji. Ženit se	A
njeni strani bo ostal večni selski plemič, večni	kmet	med manjšimi kmeti.Jaz bi ga pa bila spravila	A
»Drži konja, Martin!«	Kmet	sname klobuk, ponižno pozdravi grajsko gospodično	A
ustavlja,« je dejala mlada hanuma žalostno. »	Kmet	je revež.Gospoda v svojih varnih gradovih se	A
bila na stežaj odprta. Visoko zrasel, bistrook	kmet	je prignal konje z desetino; težko otovorjenim	A
samo bogatin in siromak, ne samo gospoda in	kmet,	ampak tudi vsak berač in vsaka beračica, da	A
zakričal pri sosednji mizi star, sključen ižanski	kmet	s tako radostnim obrazom, kakor bi oznanjal	A
životarijo naši ubogi kmetje med razvalinami.	Kmet	je res velik revež.Kar jih je ušlo turškemu	A
Draži se žito, meso in vino. Kmalu	kmet	še ovsenega soka ne bo imel za kosilo. Če ne	A
je mračiti. »Bog se usmili,« je tožil star	kmet,	»komaj smo si spet postavili svoje revne bajte	A
da bi spregovorila. »No, Nande,« je zakričal	kmet	iz vasi, ki je s svojo konjsko vprego pripeljal	A
veseliti, moraš začeti pozabljati. ◆ Če se	kmet	po lovu klati, čez kratko drugim mlati. ◆ Če	A
lovu klati, čez kratko drugim mlati. ◆ Če se	kmet	z gospodo brati, ne bo imel s čim orati. ◆ Če	A
. / stran 48 . / ◆ Kar na svetu živi, vse	kmet	preredi. ◆ Kar od srca pride, se srca prime	A
◆ Klin se s klinom zbije. ◆	Kmet	blizu mesta ima vse napake kmeta in meščana	A
blizu mesta ima vse napake kmeta in meščana. ◆	Kmet	na strelu, polje v plevelu. ◆ Knjiga je človeku	A
povedal, tistemu bom davek odpustil.« Prišel je	kmet	in povedal cesarju: »Rodil sem se v tistem letu	A
plačevati. »Rodil sem se leta 1691,« mu je rekel	kmet.	»Pa obračaj leto še tako, zmeraj bo leto ostalo	A
tako naprej kot nazaj. Le-to da mu je neki	kmet	povedal tam in tam. Cesar je hotel ministre	A
preizkusiti, če kaj vedo, ker mu ni bilo všeč, da	kmet	več ve kot ministri.Ministri so razmišljali	A
in je vprašal kmeta, katero je tisto leto.	Kmet	mu je rekel: »Jaz ti tega ne smem povedati,	A
poklical, boš pa tridesetega videl.« Nato je	kmet	ministru povedal leto.Minister je odšel domov	A
Nihče drug ti tega ni mogel povedati kot tisti	kmet.	« Nato je kmeta poklical predse in mu rekel:	A
Saj še nisi videl tridesetih cesarjev!«	Kmet	je odgovoril cesarju: »Jaz sem že videl trideset	A
se je podražila, mnogo otrok je bilo nagih.	Kmet	je posekal gozd, drevje prodal prekupčevalcu	A
65 . / Kaznovana trdosrčnost Bil je premožen	kmet,	ki si je poleg svojih dobro obdelanih zemljišč	A
nekoliko zrasel, ga je poklical zdaj ta, zdaj drugi	kmet,	da je gnal njegove krave na pašo.Markec je res	A
. / . / stran 197 . / S kačo se je oženil	Kmet	je imel tri sinove.Najstarejši bi se bil rad	A
moreš pasti, kaj bo neki jež!« je odgovoril	kmet.	Jež pa je tako dolgo prigovarjal, da mu jih je	A
tako dolgo prigovarjal, da mu jih je naposled	kmet	le dal. Med letom je prišel v gozd mož, ki ni	A
ježa le piše. Jež je prignal svinje domov in	kmet	mu je dal plačilo za vsa tri leta.Nato je rekel	A
rehabilitirali). Na dan sodbe stopi k Aristidu	kmet,	ki ga ni poznal, in ga prosi, naj mu na črepinjo	A
mu je ta mož storil žalega. »Nič,« je dejal	kmet,	»le jezi me, da ga ljudje imenujejo pravičnega	A
mati večkrat v Rimu. »O, ne,« je odgovoril	kmet,	»pač pa je večkrat zahajal tja moj oče.« Po	A
to pomeni. »Ali vidite brazgotino?« vpraša	kmet	in pokaže na veliko brazgotino na svoji glavi	A
sem zdaj jaz gospodar!« . / . / stran 232 . /	Kmet,	lastnik hiše, je po teh besedah odšel in se	A
imeti tudi primerne vilice,« je mirno odgovoril	kmet.	Nemški »železni kancler« Bismarck ni rad videl	A
lekarnar, je prišel v njegovo prodajalno neki	kmet	po zdravila za njegovo revmatično ženo in za	A
najbogatejšo hišo in potrkal na vrata. Ko se je	kmet	oglasil, ga je mož pobaral: »Hej, prijatelj	A
»Ne bi vam mogel reči.« »No, naš	kmet	ima gnojne, senene, železne in lesene vile,	A
bil tip povprečnega Nemca, nekak dobrodušen	kmet,	nekoliko štorkljast in nerazumen; nosi koničasto	A
svetuje, naj gresta spat brez večerje. Ko ju	kmet	povabi, naj gresta v hišo, ker utegne ponoči	A
učenjaka priredita ležišče zunaj hiše, na prostem,	kmet	pa se spravi spat v hišo in še zaklene za seboj	A
pomisli, da je vsa družina mrtva. Zjutraj	kmet	in družina spočiti vstanejo, premrla znanstvenika	A
vedel, da bo deževalo. »Imam svinjo,« pojasni	kmet,	»ki se dve uri pred dežjem do sitega nažre.	A
posebnosti. ZGODBICE IZ ŠIRNE RUSKE DEŽELE	Kmet	se je peljal na vozu v mesto in na njem mirno	A
ceste in voz se je zaletel v obcestni drog.	Kmet	se je prebudil in zaklel: »Prekleta gneča!To	A
ljudje; niso vedeli, kje naj postavijo ta drog!«	Kmet	je kupil za praznik sebi škornje, ženi nekaj	A
kar to skledo.« »Tega pa ne morem,« se zareži	kmet	prebrisano, »s pomočjo te sklede sem prodal	A
rastlinje zaradi tega ne raste nič bolj. Neki	kmet	se obrne k Jean-Louisu in reče: »In vendar ne	A
navzgor namesto navzdol.« K Nasredinu pride	kmet	Ali in mu potoži, da ga sosed Hasan goljufa	A
vedno čarovniške luči nad ukletimi zakladi.	Kmet	je učen, bere in piše, ali črnih mačk ga je	A
nekajkrat je zaškripal z zobmi. Ko pa ga je	kmet	spet sunil s pestjo v rebra, je čudno in rezko	A
bila, kadar je kateri dejala, da hodi kakor	kmet	ali da se ji pozna, da je s kmetov. Moji nerodni	A
pridrenjal do mize Pavlovec, slok, postaven	kmet	temnega obraza, v že oguljeni nedeljski suknji	A
vrniti.« In tako je prišlo, da je marsikak	kmet	precej visoko visel pri fabriški gospodi. Tudi	A
in na njivi je sedelo pet črnih vran. Star	kmet	v hrvaški noši je stopal počasi čez polje in	A
seboj svinjo naprodaj v mesto, tam pa visok	kmet	nosi na hrbtu razno robo, ki si jo je nakupil	A
krajcar hrušk, ona pa je hotela imeti grozdje. In	kmet	se je je usmilil in ji dal grozdja, ker mu je	A
oditi na toplo sonce, zakaj pšenica, ki jo je	kmet	posejal po njivi, je prekrila domovanje poljske	A
mogel več izvleči nog iz vode. Zagledal ga je	kmet,	se prebil do njega in ga odnesel domov.Tam ga	A
svet. V tej kočuri sta svoj čas živela star	kmet	in kmetica.Bila sta revna, vendar sta imela	A
Pasel se je na občinskem svetu ob poti.	Kmet	ga je včasih posodil kateremu od sosedov, da	A
okoli krajevcev in ga poljubila na čelo. Stari	kmet	se je res odpravil s konjem na sejem, kjer naj	A
postavila prednju veliko skledo ovsene kaše.	Kmet	je bil lačen, da je z volčjim tekom mlatil ovseno	A
kredenci.« »Praviš, da imaš čarovnika?« je dejal	kmet,	vstal od mize in pogledal v kredenco, kjer so	A
potic. Tja jih je bila pospravila gospodinja,	kmet	pa je bil prepričan, da je vse to delo čarovnika	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani