Od sijajne, vesele nove maše domov grede stopi Melkijad na Mlinem pri Blejskem jezeru v znano gostilno, da tam pogleda po Bohinjcih, ki bi morebiti z njim vred popotovali skozi dolgočasne Štenge proti domu. V pivski sobi ga nagovori kmet Trinos, edini Bohinjec, z malomarnim pozdravom: »Mlekojed, pojdi pit!« Naš dijak se naglo obrne, ne da bi odzdravil ali po stari šegi odpil in Trinosu nalil.