Čakala sta južine. Nenadoma pride tovarišu na misel, oprezno iztegne roko za hrbet, zgrabi nalahko pest prsti in jo zaluči sosedu na glavo; zasmeje se sosed, zgrabi prst in jo zaluči tovarišu v obraz. Takoj skočita obadva, objameta se s krepkima rokama, napno se gibka telesa, glava sloni ob glavi, kuštravi obedve, rdeči in potni, nagne se kip, roké se vijó tesneje, strese se kip nenadoma in se zruši v jamo; iz jame, iz groba vesel krohot, prikaže se dvoje veselih obrazov, dvoje prstenih teles -- vzrasla sta iz žive zemlje.