hrast (101-200)

obkrožil z mladci ležišče prašičev. Tik pod	hrast	pa je prišumel gozdni jereb in zacicirikal.	A
ukrivljenimi čekani težak merjasec. Kalina mu je raz	hrast	zapodila globoko med rebra dobro merjeno puščico	A
splezati na drevesa, sam pa se je povzpel na	hrast	k svoji hčeri Zorni Kalini. Od vseh strani so	A
vzame. Zelenje se je že davno razbohotilo, tudi	hrast	in cer, ki zadnja vzbrstita, sta že vsa košata	A
in stal poleg svojega ognjišča kakor mogočen	hrast,	ki ga noben vihar ne more treščiti ob tla.	A
osramotiti? Tur v ogradi je pogledal naravnost v	hrast,	na katerem je v spodnji rogovili stal najslovitejši	A
pokonci in urno kakor veverica splezala na debel	hrast,	da je shranila v dupli votlega drevesa preostalo	A
taki nevarnosti. Da ni v Argo vdelan sveti	hrast,	bi nam jo bilo kar gotovo razbilo.« »A tako	A
moraš zvezati in tja gor ga pripelješ, pod oni	hrast	na zgornji strani tega hriba; saj veš, kje je	A
Sredi te planote stoji še dandanes velikanski	hrast,	katerega spodnje veje ponové še vsako pomlad	A
se je nagnil naprej in je ves trepetal, kakor	hrast,	ki ga zimska burja ukloni, in se igra in pošumeva	A
oskrboval malo let. Borjanski odvetnik dr.	Hrast	je spoznal ob raznih prilikah, da v mladem možu	A
adjunkt sta bila že tu in pri njiju odvetnik dr.	Hrast	s svojo ženo.Govorili in ugibali so o drugih	A
obljubil, da pripelje svojo Milico,« trdil je	Hrast.	»Koliko je stara?« vprašal je adjunkt zaspano	A
svesti si svojega posla kot nocojšnji reditelj. »	Hrast	se omaja in hrib ‒ a mi,« citiral je prišlec	A
smejoč se ponesrečenemu dovtipu. »Kje je doktor	Hrast?	Je li tu?«	A
Koren, gospod Koren, kje je Koren?« oglasi se	Hrast	med vrati. A ta je bil že tu.	A
Vrnila sta se v tretjo sobo in tu je predstavil	Hrast	svojega koncipienta Boletovi hčerki. Ta ji je	A
Prva točka je bil predsednikov pozdrav. Dr.	Hrast	ga je moral govoriti in rešil je svoj nalog	A
tudi ti kaj novega citiral,« smeje se doktor	Hrast.	»Takoj, če želiš!	A
Pustiva ga v miru, gospod notar,« zavrne s smehom	Hrast,	»nocoj se ni varno pričkati s prijateljem Boletom	A
bo morebiti,« dejal je s kratkim posmehom.	Hrast	je z nogo dregal graščaka pod mizo; pa to bi	A
sedaj plesalo?« vprašal je ta. »Menda!« Bolè in	Hrast	sta prišla za njim.Hrastova soproga je ostala	A
govori.« »Da ga pokličejo k vladi?« vpraša	Hrast.	»Vse je mogoče.«	A
odhajal? Do novega leta moraš ostati!« silil je	Hrast.	»Oh, da, da!Samo malo naj še plešem!« prosila	A
vam bode prvi ob novem letu čestital!« šepne	Hrast	Milici na uho. »Zakaj?	A
prepozno, prepozno!« zaklical je poleg njega dr.	Hrast,	ki je prisopihal od druge strani. Sedaj stoprav	A
moj srečni tekmec? Morebiti Koren?« dražil je	Hrast.	»Le uganite ga!« zavrnila je Milica in hitela	A
soirée dansante« . »Kaj vraga!« vzkliknil je dr.	Hrast,	prebravši dotični listič, katerega mu je bil	A
captandam ‒ ‒ oh, jaz poznam take ptičke!«	Hrast	se je nasmehnil. »Mogoče,« pritrdil je onemu	A
gledalca. Sedaj se je pripeljal tudi doktor	Hrast	s soprogo svojo. Elza, Medenova soproga, pozdravila	A
pogrešam in tujcev je tudi že nekoliko,« zavrne	Hrast.	Vtem je prišumela Elza mimo.	A
ta sneg ‒.« »Baron Jablonski?« ponavljal je	Hrast,	ki je stal poleg. Vprašal je to z vidnim čudenjem	A
tudi midva sva bila že v Grobljah pri njem.«	Hrast	je pri teh besedah jel gledati po dvorani; spomnil	A
sama hotela ter odšla novim gostom naproti.	Hrast	je nekoliko potipal Boleta. »To pa vendar nekaj	A
srditosti v tem vprašanju. »Kaj?« ponavljal je	Hrast,	akoprav je vedel, kaj misli Koren. »Da je vse	A
Nič, nič!« dejal je naglo. Sedaj se je tudi	Hrast	nasmehnil.To je pa mladega moža še bolj razburilo	A
Medenu.« »Pst, pst! Ljubi moj Koren!« hitel je	Hrast.	‒ A oni je že odhajal.	A
starejši gospodje kvartali in pušili, srečal ga je	Hrast.	»Ste li še tukaj, dragi moj Kato?« šalil se	A
vedite, dragi, naši krapi se boje ščuke in doktor	Hrast	bi bil taka ščuka med našimi poslanci.Od tod	A
Drenovo in mu tam tudi ustno poročati o položaju.	Hrast	pa se je moral v opravkih odpeljati k sosednjemu	A
bi utegnil priti Koren ali notar ali celo dr.	Hrast;	gospod Anton pa je lazil rad za sodnikom in	A
jih bode spreten govornik, kakor je bil dr.	Hrast,	takoj dobil na svojo stran in jih trdneje držal	A
kandidate, da se oglasijo. Prvi je nastopil doktor	Hrast	in v lepem, dovršenem govoru razložil svoj program	A
polovičarjev, naš kandidat je odločno narodni doktor	Hrast.	« Koren je stal sredi družbe, vihtel svoj klobuk	A
klobuk ter govoril strastno in naglo. »Živio	Hrast!	« klicali so drugi. Določili so večerno uro,	A
odpotoval zaradi nujnih opravkov in Meden in	Hrast,	katera sta s svojima ženama prihajala ob prostih	A
orožje. Na čelu ene strani je stal kandidat	Hrast	s svojim strastnim, a nič manj spretnim agitatorjem	A
Nadejal se je tem potem kaj doseči.	Hrast	pa je bil Boleta gotov in je ostro zavrnil nekoliko	A
večkratnem pisarjenju in brzojavljanju sprejme	Hrast	vendar sporočilo, da se Bolè vrne drugega dne	A
Bilo je nekoliko dni pred odločilno volitvijo.	Hrast,	kateri je navzlic trdnemu prijateljstvu z Boletom	A
stoprav zvečer, in vsa družba, domači dami in	Hrast	s soprogo, sedeli so kakor navadno na vrtu.	A
« »Oh, pusti, pusti to, Katinka,« smeje se	Hrast,	»v malo dneh bomo pa zopet kakor prej!« »In	A
vsega!« »Pustimo politiko,« hitel je sedaj	Hrast,	»kratek whist bi vam morebiti bolj ugajal, milostiva	A
a sedaj bo treba na noge stopiti!« dejal je	Hrast	naglo in prijel prijatelja pod pazduho.Korakala	A
»On je že govoril!«	Hrast	je izpustil prijateljevo roko in umolknil sredi	A
Ne, ne, nikdar, nikdar!« vzkliknil je Koren.	Hrast	je molčal. »Torej ti ne pojdeš z nami?« vprašal	A
Hvala, da si tako odkritosrčen,« zavrnil je	Hrast	jezno. »Nisem se nadejal, da te utegnejo pregovoriti	A
Volivno gibanje je tega dne mirovalo.	Hrast	in njegov koncipient sta bila kanila, da le	A
javno sam pove, na katero stran se bo obrnil.	Hrast	je tako svetoval, ker je vedel, da graščaka	A
Barba. Kako lahko se najde tu sklep, da tudi	Hrast	in njegova soproga znata kaj o tem dopisovanju	A
jutri zve, kako prijateljsko ravna ž njim doktor	Hrast,	da pomaga njegovo hčerko zapeljevati ‒ potem	A
Pa enkrat bo vendar nekaj ‒ to, kar je doktor	Hrast!	« »Nikdar, prelahkomiseln je; on ne napravi nobenega	A
nekaj godi, in sumil, da ga stari prijatelj	Hrast	vara. A hotel se je naglo o vsem prepričati	A
natanko razodela, kar je vedela po Milici. »Toda	Hrast	vendarle tiči za tem, veruj mi!« klical je vnovič	A
ga prepričal, da vam ni bila trohica znana!«	Hrast	je malo pomislil. »Ne, ne, tu je vse zastonj	A
agitirati je še treba!« . / . / stran 103 . /	Hrast	je tekel dvakrat po sobi gor in dol. »Povejte	A
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Istega večera je doktor	Hrast	dolgo pričakoval svojega koncipienta. Tako je	A
sinoči? Kaj novega, kako stojimo?« hitel je	Hrast	z vprašanji. »Obupal sem ‒ slabo, slabo za nas	A
Dva dni pozneje je prijavil dnevnik, da doktor	Hrast	ne kandidira.Ta novica je prišla tako nenadno	A
vsi odličnjaki iz okolice in iz trga. Tudi	Hrast	in Koren sta prejela vabili, a prvi se je izgovoril	A
‒ ‒ ‒ ‒ Minili sta za tem dve leti. Doktor	Hrast	in graščak Bolè sta zopet prijatelja kakor nekdaj	A
»I, kaj! Doktor	Hrast	naj to uredi!On je predsednik in njegova skrb	A
predsedniki; delajo naj pa drugi. No, naš doktor	Hrast	vsaj pleše; kako ‒ to je druga stvar, a grozno	A
nadejati se smemo, da je predsednik doktor	Hrast	ali celo Koren sam potolažil bil gospodično	A
polovico svojega piva. »Vedite, gospod doktor	Hrast,	« povzame sodnik, »meni ni všeč, da moja hči	A
današnja deklamacija mi bo tudi škodila!« Doktor	Hrast	je nehote segel zopet po svojem kozarcu; smeh	A
in s tovarno. »Pa kje imaš gospo,« vpraša	Hrast,	»prišla je vendar s teboj?« »Kaj ‒ gospo!	A
Občudujem jo, odkar jo poznam!« pritrdi veselo	Hrast.	»Ah, kaj boš govoril o moji ženi!Jaz menim gospodičn	A
bi je ne šel že zdaj pogledat!« reče doktor	Hrast	ter jame vleči svoje rokavice čez prste. »Za	A
Megla je pač!« »Da, Megla, Pepe Megla!« pritrdi	Hrast.	»Torej ta ju je izpeljal na prvo vrsto sedežev	A
se je pridružil; za gospema pa je stal doktor	Hrast.	Predstavljanje se je hitro zvršilo in sodnik	A
pač vzel iz ust, a iz rok je ni dal. Doktor	Hrast	in adjunkt Megla seznanila sta se bila z damama	A
istini na stol poleg Boletove guvernante. Doktor	Hrast	ji je sedel nasproti in drugi so se uvrstili	A
guvernanto in celo skrbni in priljudni doktor	Hrast,	ki je bil do zdaj vselej njen sosed pri tej	A
njegove soproge ga niso brigali. Tudi doktor	Hrast	je jako oživel in gospa Boletova je nekako nezadovoljno	A
gospica Marica poje krasen sopran,« popravi naglo	Hrast	svoj entuziastični vzklik. »Kajne, gospodična	A
niste iz sanskrita učili!« smeje se doktor	Hrast	ter se obrne k sodnikovi soprogi, ki je malo	A
« Doktor	Hrast	nehote umolkne; sram ga je bilo, da je sprožil	A
s sanskritom podpira.« »Prijatelj!« zavrne	Hrast	skoro nejevoljno.Guvernanta se je bila pri tem	A
da se udeleži take domače veselice,« pravi	Hrast	malo porogljivo. »Ah!« deje oni, ne da bi čutil	A
boste vi zdaj čuli.« »Molči, prijatelj!« reče	Hrast	s komično resignacijo.»Tudi gospica Elza ne	A
spremil do vrat, potem pa poiskal zopet dvorano.	Hrast	in Meden sta ostala sama, kajti tudi drugi gostje	A
komaj skozi vrata. »Tam iz Nemcev nekod!« reče	Hrast	malomarno.»Fino dekle je to!« meni oni ter izpije	A
govoriti o svojih pravdah, v katerih ga je zastopal	Hrast,	in o varnosti in nevarnosti nekaterih posojil	A
POGLAVJE Drugega jutra se je prebudil doktor	Hrast	proti svoji navadi jako pozno.Jasno zimsko sonce	A
star!« zamrmral je polglasno. Doktor Ivan	Hrast	je bil sin kmetskih roditeljev.Na Dunaju je	A
čitalnični bralni sobi tudi rešena, in doktor	Hrast	se je sprehajal, kakor je bila navada njegova	A
sentimentalne. Za to sploh dan ni bil ugoden in	Hrast	takih čutilni poznal.Veselo, z lahko nogo je	A
so stale velike žage in tovarna za parkete.	Hrast	je vedel, da gospodarja najde ob tej uri gotovo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani