Do mladega zelenja, je rekel Lisjaku, da bo čakal, potem pa, da si jo vzame. Zelenje se je že davno razbohotilo, tudi hrast in cer, ki zadnja vzbrstita, sta že vsa košata, on se pa kar ne more odločiti. Jezerna Roža, s katero je bil govoril zavoljo Zorne, ni hotela reči na nobeno stran.