Ker je z gospo Boletovo najrajši občeval, hoteli so mu hudobni jeziki tu nekaj podvreči, ali tudi to ni bilo mogoče. Dopoldanska opravila so bila končana, obed in po njem črna kava v čitalnični bralni sobi tudi rešena, in doktor Hrast se je sprehajal, kakor je bila navada njegova, kadar ni imel nujnega posla v pisarni, po snežni cesti, ki je držala iz trga na južno stran proti nizkim, obraščenim holmom, ki so tam ne posebno oddaljeni zapirali obzorje. Lep zimski dan je bil.