Edini Ruda je v svoji ljubosumnji nekoliko slutil, a varoval se je ziniti kaj o tem. Koren je bil po mučnem in razburjenem delu zadnjih dni, ki so bili posvečeni sami agitaciji, prišel skoraj duševno utrujen na Drenovo. Boleta še ni bilo, pričakovali so ga stoprav zvečer, in vsa družba, domači dami in Hrast s soprogo, sedeli so kakor navadno na vrtu. »No, je li kaj novega popoldne?« vprašal je naglo doktor prišleca po prvih pozdravih.