Z jezo je kruh rezal, nikogar nič vprašal, nič odgovarjal; čelo pak se mu je vedno grbančilo in obrvi so mu lezle vkup. Ko so hlapci in dekle videli, da mu nekaj ni povšeči, molčali so vsi, celo hči ni zinila besede. »Kaj mu je neki?« ugibala sta hlapca, »v koprivah se menda ni opekel, saj je sneg.«