gozda (101-200)

104 . / vrtinčastega snega se pomika k robu	gozda.	Tam se zaustavi in se še enkrat ozre proti hiši	A
/ stran 41 . / Na tisti deški točki sredi	gozda,	ko se čas ustavi.Čas, ki je v vseh stvareh in	A
tiru, ki se je končal brez vsakega smisla sredi	gozda	blizu rodnega mesta.Zdaj je bil tam. Tu.	A
senc poželenja, od čakanja. Zrak ob robu	gozda	se je premikal v poševni svetlobi, ki je padala	A
3. Ležala sta na robu	gozda,	na robu majhne jase, pod vejami še zmeraj zelene	A
bilo namenjeno njemu. Spustil se je po obronku	gozda,	čez koruzno strnišče.Za lesenim razpelom, za	A
gozdar in zoolog, ki je preučeval možnosti izrabe	gozda	v kalifornijskih gorah in daljna, neznana potovanja	A
presenetljivo, skrajnje nenavadna je ta bliščoba na robu	gozda,	na robu velikega oceanskega prostora.Napoti	A
glasove nočnih svobodnih živali iz bližnjega	gozda.	Človek se v zaporu navadi preciznega obujanja	A
kakor težek mrčes miroval daleč zadaj na robu	gozda.	Nobena cev ni molela izza blindiranih vozil.	A
na širnem polju. Daleč zadaj je bil obronek	gozda,	kjer so postopali oblegovalci.Prav mogoče, da	A
Telefonske žice so morale biti vroče. Ob obronku	gozda	se je zbirala velika skupina policajev in se	A
prva, za njo vseh štiristo petdeset. Do obronka	gozda,	tam jih razbijemo in se razpršimo. Nobenega	A
srebrno svetlobo, v zunanjem krogu, ob obronku	gozda,	in povsod so čez polja tipale avtomobilske luči	A
Nikamor se ne vidi, je rekel ded, nobenega	gozda	ni, jaz bom tu kar umrl.Samo, da bi še prej	A
verjela je, da to nekako mora delovati. Ti še	gozda	ne znaš gledati, je rekla.Tudi gozd moraš znati	A
ostriženega koruznega polja in na obronku oddaljenega	gozda.	Premaknili so se bliže čez povsem pregledno ploskev	A
Gledal sem čez zeleno ravnico, proti obronku	gozda	in dlje, čez, z zidov Masade tja, kjer je bilo	A
je na smrt strah nočnih zvokov nikoli spečega	gozda	in osamljenosti, štirje nabojniki streliva pa	A
za premik. Premaknili so se prek jase ob robu	gozda	nasproti Medvedjeka in se razporedili po obronku	A
Medvedjeka in se razporedili po obronku starega	gozda.	Najprej Trebanjci, za njimi novomeška četa.	A
zazdel lep, kot še nikoli dotlej; pravzaprav si	gozda	še nikoli v življenju ni ogledal s takimi očmi	A
še več... Prečkali so jaso in prišli v zavetje	gozda	ne tako daleč stran, ko sta s trebanjske smeri	A
zadal cilj, da do ne več toliko oddaljenega	gozda	priteče prvi.Pa ni, čeprav bi od napora skoraj	A
sredini kot cilj zadal ne preveč oddaljen rob	gozda,	kjer si bo privoščil počitek; le še nekaj dolgih	A
dolgih skokov mora napraviti! Mora priti do	gozda!	Obraz se mu je v nečloveškem naporu skremžil	A
oziroma ultimatu, organizirano umaknili po robu	gozda.	Marko jim niti najmanj ni zameril.	A
v zrak se je dvignil črn, masten oblak. Del	gozda	je gorel.Tedaj ga je zadelo kot strela z jasnega	A
vseh enot teritorialne obrambe iz Krakovskega	gozda,	ker da nadnje letijo bojna letala.So že priletela	A
poslušnost in z oklepniki so se nemudoma umaknili iz	gozda	na čistino, proč od blokade, ki naj bi jo letala	A
občino, katere hosta se je držala graščinskega	gozda,	tako da se ni vedelo, ali stoji znamenje na	A
koči je bilo mraz, in Premec ni imel svojega	gozda	razen par smrek okrog hiše. Sproti si je nosil	A
Srečal je Šimena, ki je ravno drva peljal iz	gozda.	»Ali ste kaj ubili?« vpraša mož Rožanca.	A
kres na griček, kamor je bil znosil Miha drv iz	gozda	in butare, ki jih je bil izmaknil gospodinji	A
cerkvah,« je dejal Bric. »Tako pride na kraj	gozda	in gleda, dokler ne zazvoni k maši.Če do tistega	A
od daleč, skoz okno, kako raca po snegu iz	gozda,	kako se spne na dve noge in gleda po sneženih	A
Segala je po eni strani do potoka, po drugi do	gozda,	v sredi je stal šop košatih jelk, ob potoku	A
razmere.« Pot ju je peljala navzdol ob robu	gozda.	Večerna sapa je potegnila po dolini, pomajala	A
kadar grabi listje ali kosi vresje na tem koncu	gozda.	Ta strmi breg, ta polzka trava in temna naključja	A
Iznad visokega hrasta, ki je stal na kraju	gozda,	se je vzdignil kakor temno siv mrtvaški prt	A
praznimi njivami, ob pokošenih travnikih, mimo	gozda,	ki mu je mahal kakor v slovo s pisanim listjem	A
proti Konjicam, so stali istega dne zvečer kraj	gozda	trije možje in očividno nekoga pričakovali;	A
umirajočega. A na kričanje se je prikazala iz	gozda	tropa jezdecev in hitro, kakor je bil prišel	A
je bil sam, bajta je stala prav na samem kraj	gozda.	Včasih, ko so šli mati in Logarjevi na delo v	A
da bi jih drugikrat ne zgrešil. Prišeč do	gozda,	malo postoji in premišlja, bi li šel na Preseko	A
vsej sili hotel duhati jagode. Zdaj prideta iz	gozda,	gresta čez veliko senožet in, ko zavijeta na	A
poti. V gozdu je bil rojen, v gozdu zrejen, iz	gozda	ni prišel dalje ko do farne cerkve in to samo	A
nese bratu, ko je tisti dan popoldne prišel iz	gozda,	naproti pod cvetočo češnjo, ki je stala pred	A
ne služil ‒ ali tako, če bi se le pokazal iz	gozda,	vem, da me imajo kuščarji v pesteh.« »A Ocvirek	A
velikih ovinkih je gozdar izpeljal Martinčka iz	gozda	in ga spremil noter do hiše. V štirinajstih	A
graščakom veliko in staro pravdo zaradi nekega	gozda.	Ali z Matizljem je bila spet grozna sitnost.	A
ni imel nič dela, vse so sami posekali in iz	gozda	spravili.Pri posekavanju se je pa takšen poštenjak	A
je začelo novo življenje. Na robu kotla, kraj	gozda,	je gorelo najmanj petnajst ognjev in kakih ognjev	A
leži povsod dosti in ognji so vsi na kraju	gozda,	tako da za les ni nobene nevarnosti. Jaz sicer	A
pripeka in pregreva mravljišče na kraju smrekovega	gozda,	iz katerega je sneg zvečine že zbežal pred sončnimi	A
jojmine prejoj ‒ hrastov ni bilo več. Posestnik	gozda	ju je pozimi posekal in z njima so šli najboljši	A
Ker so se pa naselile v bolj senčnem kraju	gozda	pod košato jelko, jih je ogrevalo sonce manj	A
listje. Iz tega je spoznal, da je prišel do	gozda.	Dasi ga je glava bolela od udarca, si je vendar	A
so spremljali tovariša k pogrebu. Ob obronku	gozda	se je skrivala neznatna gorska vas. Lesene koče	A
prenočevanje v najhujšem mrazu, sredi nepoznanega	gozda,	v katerem so se gotovo skrivali volkovi in druge	A
Proti poldnevu se je hipoma zaslišalo iz	gozda	petje. Četa je radovedno prisluhnila.	A
S tal so se dvigali gosti oblaki dima. Iz	gozda	je bilo slišati človeške glasove.Tam so bila	A
Vsi so napeli ušesa. Iz	gozda	je prihajal nejasen ropot.Kaj ga je povzročalo	A
Kje pa je častniška baraka? ‒Takoj ob robu	gozda.	‒Kako se glasi lozinka in odziv?	A
tiho. Čez dobre četrt ure je prispel na konec	gozda.	Pred seboj je zagledal svetlobo, ki je prihajala	A
v našem taboru zmešnjavo. Medtem pridrvi iz	gozda	vsa ruska vojska in napade strelne jarke.Vse	A
zadonela. ‒Sovražnik se bliža, ‒ so prihitele iz	gozda	straže. ‒K strelnim linam!	A
stran 51 . / »A zdaj sva sama sredi širnega	gozda	in brez vsakega strahu lahko odpreš svojo dušo	A
priklicali, čeprav je šla Frida vse do reke in	gozda.	Potem pa, ko sta Cigana le vztrajala, se je le	A
zravnajo iz noči in odprejo čaše. Srni ob robu	gozda	sta le dvignili glavi, ju malo podržali proti	A
vseh vrst in vso noč odprte, travnik gor do	gozda	osvetljen z visokih drogov, naokoli plesišča	A
postojita, toliko da si jo prikliče bliže izpod	gozda	in da z obronka malo pomežikne proti njima k	A
poti k določeni ciljni točki, h kozolcu ob robu	gozda,	blizu prelaza, kjer je izročil knjigo kmetici	A
in splavali po vodi. In kaj kozolec ob robu	gozda,	kjer se je bil kotljal deklič za materjo?Ali	A
rahel večernik gode v orehovem košatenju. Izpod	gozda	po položini se razteza mimo hiše travnik z zrelo	A
mršje, katerega lastnik še vselej ni spravil iz	gozda	lanskih polomkov.Iz uljevega žrela za njima	A
zgrešeno strategijo polh in izgine v barvah	gozda.	Pot ju je kmetijam le približala, pri	A
službo, prvi vozovi drmljajo po poteh, onkraj	gozda	se odpravlja vihar, da se zagrize v senene kozolce	A
zašel in nisi našel ne očeta in ne bajte, sredi	gozda	si se zgubil, zmanjkalo je steze, nisi doslišal	A
v prijetni senci, po zimi v zatišju gostega	gozda;	škodljivega prahu ni, nevarnih plinov ni. Povsod	A
Od vseh strani je popotnikoma zavelo dihanje	gozda	naproti. Z radostjo se je oziral Vilar v temo	A
mogel napisati stotisočletno zgodovino tega	gozda!	Kdaj je nastalo ogromno skalovje, ki se danes	A
nista ustavila ob mračni steni neposekanega	gozda.	Tu je že čakal ob konjiču Bobojedac, oborožen	A
jarka v senčni strani temnovišnjevkasto plast	gozda,	ki je pokrival rebrine Zeleboj-planine, a pod	A
pod močno razvitim gostim vejevjem listnatega	gozda.	Kuhar je vzel štiri baklje pod pazduho.	A
je videlo kam stopiti. Pred steno nenačetega	gozda	sta prižgala prvo plamenico in kuhar je šel	A
malo pred nočjo visoko nad nami kraj posekanega	gozda.	Napravil je velik ovinek.	A
gospodin Franjo, ki vse zna in ve, naš filantrop iz	gozda,	tiha voda, pristaš nazorov največjega agitatorja	A
premagovanje dobrovoljnosti. Sredi smrekovega	gozda	se je nahajala prijazna tratina, v enem delu	A
izhojena od težke noge, cepetajoče v kolu. Ob robu	gozda	se je videlo dvoje pogorišč, manjše za kuhanje	A
Smajo Sarajlija!’ Na vpitje sta pritekla iz	gozda	neki Vidaković in neki Biberica. Smajo je pobegnil	A
izgubila in zaspala sredi bujnega amerikanskega	gozda.	Zadovoljen smehljaj se je razlil po njenem licu	A
prekopal sem drugi dan ves južnozapadni del	gozda.	Ne morem reči, da nisem imel čisto nič uspeha	A
meseca svečana je bil prisojni obronek tivolskega	gozda	kar višnjev od cvetočih nunk. Bilo je sredi	A
vreči, za en cent ga je bilo gotovo. Pa ga sredi	gozda	napade pet tolovajev. On pa, ne bodi len, zavihti	A
in v gozd; tu si je oddahnil: Rešen sem! Iz	gozda	je prišel na železniško progo, ob progi je šla	A
mera polna in sem izgubljen kakor jagnje sredi	gozda	in ne vem, kje je resnica!Mislim, listi niso	A
jezik iz gobčka. Tedaj sta dospela do smrekovega	gozda	in do studenčka.Hudournik je snel nahrbtnik	A
priskakal vselej k njemu. Ko sta prišla iz	gozda	na vročo, kamnito stezo, jo je Lisko mahnil	A
zasadil sekiro v tnalo in stopil na ogled. Iz	gozda	se prikaže najprej čvrsta deklica, ki je godla	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani