gozda (501-600)

zaslišal čudne glasove, ki so prihajali iz črnega	gozda.	Kekec se je nehote zdrznil in je poslušal.	A
glasno ptičje petje, ki je prihajalo iz zelenega	gozda.	‒ »Kajne, Kekec, da je danes lepo jutro?« je	A
polja je šel in se je ustavil za trenutek kraj	gozda.	Ozrl se je nazaj na Koroščevo hišo in je zagledal	A
Pehta ne doteče. Že je bil globoko doli sredi	gozda,	ko se je ustavil in je pogledal nazaj.Nikjer	A
izza grma, ker se ni upal kar tako stopiti iz	gozda.	Toda ker na senožeti ni videl žive duše, se je	A
strmini, ki je mrtvo gledala preko položnega	gozda.	Še mar mu ni bilo, da mu je tu pa tam spodrsnilo	A
Ne bojte se, mati!« Dospela sta do	gozda	in sta zavila po poti navzgor. Oči so se jima	A
postajalo vedno glasnejše, in ko je Gab stopil iz	gozda,	je zagledal pred sabo tik globokega jarka svoje	A
proti svoji čredi. Gab je ravno tedaj stopil iz	gozda.	Ko je zagledal sovražna ovna, je zavihtel palico	A
je dospel do podnožja gore in do smrekovega	gozda,	ki je pokrival vse pobočje strme gore.Pot je	A
lastnega srca. »No, hvala bogu ‒ zdaj je pa	gozda	konec!« se je razveselil.»Še dobre pol urice	A
stalo nekaj črnega, tik kraj ozkega borovega	gozda.	‒ »Hm, to bo pa pastirska koča,« se je razveselil	A
« Mož je pritiral Gaba iz	gozda	na ozko planotico, ki se je dotikala nedaleč	A
naglo stopalo prek polja do gostega smrekovega	gozda,	ki je pokrival vse pobočje strme gore, dvigajoče	A
drv. Torej ji bomo postregli in napravili iz	gozda	vzpenjačo, da bodo drva kar sama letela pred	A
svojem življenju sem tako tekel. Ko smo prišli do	gozda,	smo se vsedli pod prve debele hoje.Imel sem	A
proti krimskim gozdovom. Komaj smo prišli do	gozda,	se ozrem in vidim, kako jo Karel počasi maha	A
nad Babno polico, kjer so videli v vsakem delu	gozda	strahove.Tisti večer je bilo vse tako tiho in	A
proti našemu položaju, hoteli so nas odrezati od	gozda.	Znenada se je dvignilo več kot pol čete; partizani	A
obstali in besno streljali za nami. Ob robu	gozda	pa so se že razporejali partizani, ki so se	A
Klečal sem pri težkem mitraljezu, bil je ob robu	gozda	in za nekim starim krivenčastim gabrom, okrog	A
položaje četrtega bataljona. V polkrogu ob robovih	gozda	smo imeli položaj. Tako smo videli, kako je	A
Junijskega dne so sedeli v kmečki hiši ob robu	gozda	člani štaba drugega bataljona.Komandant Trtnik	A
skednju.« . /\ .. stran 48 . \/ Prišli so iz	gozda	na širno polje.Luna je stala že visoko nad vrhom	A
je postal voznik. Vse dneve je vozil hlode iz	gozda	na žago ali pa deske na postajo.Posteljo si	A
prijatelja. Kadar je ves premočen prišel z njima iz	gozda,	ju je v hlevu drgnil s slamo toliko časa, dokler	A
konj, kakih trideset po številu, je ob kraju	gozda	mulil travo, ki je komaj začela poganjati.Drevje	A
vpil: »Vsak k svojemu konju!« Po stezi kraj	gozda	je prihitel načelnik in zakričal: »Premaknili	A
njiv, vozniki, ki so vozili drva in hlode iz	gozda,	pa spet kmetje, ki so vozili seno iz lazov.	A
sta na pol pečeno. Zvečer sta krenila do roba	gozda,	se ulegla za plot in molče gledala požar v sosednji	A
bombo, ki mu je visela za pasom. Stopil je iz	gozda	in se postavil kraj njiv.Daleč naokrog je bilo	A
Ulegel se je ob plot. Soparen veter je zavel iz	gozda.	Počutil se je strašno osamelega.	A
To je bilo vse. Tisti hip so pritekli iz	gozda	njegovi tovariši, ki so ga iskali in obstali	A
posrečilo spraviti ga naprej. Bili so že blizu	gozda,	ko je zaropotala strojnica.Kuhar in Šetinc sta	A
podil veter in žvižgal svojo zimsko pesem. Od	gozda	se je slišalo bučanje vetra.Ob robu gozda so	A
gozda se je slišalo bučanje vetra. Ob robu	gozda	so tulili volkovi in iskali srne.Pod vasjo je	A
meji in volkovih, ki so se pritepli do roba	gozda.	»Se nič ne bojita, da bi vaju kje napadli volkovi	A
ušesa in šel. Bergantov je ukazal, naj na robu	gozda	vedno stoji eden izmed njih.»Če Poldeta ujamejo	A
Hišnikov laz. Ob Srpanovem lazu je šel tiho tik	gozda.	Postajal je in prisluškoval.	A
povprek čez Kočevarjev laz ob vrhu Mekuževega	gozda.	Vsi so pridržali sapo, ko so ustavili konje.	A
ovinka ali grebena, leži za drevjem ob robu	gozda,	laza ali senožeti, ob oglarski ali drvarski	A
kdaj pa kdaj prisluhnejo živalim in šumenju	gozda.	Njihovo delo je enako: hoja po stezah, zasede	A
je kot lev. Nekoč me je nesel z laza do roba	gozda,	več kakor eno uro.To je fant, da malo takih	A
. /\ .. stran 99 . \/ Ko je bil že blizu	gozda	se je udaril po čelu.Cepec sem, postal bi za	A
tiho krenila naprej. Ko so prišli iz globokega	gozda,	so jih med nizkimi kraškimi borovci pričakali	A
pila in pela, kosila in skupaj vozila hlode iz	gozda.	S sanitejcem sva ga položila na nosila, zraven	A
prinesli ustreljenega Strniševega Mirka. Na robu	gozda	so se tihotapci razšli na svoje domove. Mirka	A
zgrešila. Vedno se je vračal s polja, gmajn in	gozda	z zajcem na hrbtu, s srnjakom ali jerebom.Domači	A
Drobežev Tine sedeli na Vidmarjevem lazu ob robu	gozda.	Trije Bergantovi konji so bili privezani ob mlado	A
konji vred je obstalo na Jurjevem lazu za robom	gozda.	Mesec je ravnokar prilezel izza daljnih snežniških	A
Molčali so. Ko so prišli do	gozda,	je mimo njih zdirjala tropa jelenov in košut	A
Ostri vrh in Zavrh pod Bičko goro ob robu	gozda	tam bodo gotovo skušali prekoračiti mejo! Vstal	A
velikonočni blagoslov, kakor dišeče šmarnice ob robu	gozda.	Vas se je zategadelj spremenila.	A
Matija s konji pripeljal na dvorišče voz drv iz	gozda.	Mali Florjanček je stekel iz sobe.	A
samo ob nedeljah zvečer, ko se je vračal iz	gozda.	Svojim znancem je pripovedoval, koliko je videl	A
Sin Janko ni bil takih nazorov.	Gozda	še zdaleč ni imel tako rad.Ljubil je govedo	A
Proso je plela na njivi, ki se izteguje do	gozda.	Mrak se je delal.	A
hrušk, mesec pripravljanja in vožnje drv iz	gozda,	mesec stelje in priprav na zimo.Ljudje na vasi	A
oktobrski dan. Cerkovnik Matija se je vrnil iz	gozda.	Kot vesten polhar je ujel 40 polhov, starih in	A
bi si razdelili graščino. Petnajst hektarjev	gozda	so mu obljubili vodilni rdeči revolucionarji	A
je Matija navozil s konji za dve leti drv iz	gozda,	pa pooral v jeseni in pred zimo vse njive in	A
poročil. Dobil je ženo, ki mu je primožila del	gozda	in kravo s teletom.Toda imela je hud jezik.	A
ržene moke in vrečo riža, da jih prepelje do	gozda.	»Deset sem jih že vprašal, pa si ne upajo,«	A
in za šumečo lipo nad njim. Žal mi je lepega	gozda	in bukev v njem.Še za klopotcem, ki klopoče	A
dvorišču ali sekal nastilj. Vozil je hlode iz	gozda	ali sekal leščevje v gmajni.Pri tem ni videl	A
ji je mirno pripovedoval in odkrival lepote	gozda	in divjadi, govoril o drhtenju stoletnih dreves	A
»Njemu bom rekla, naj kaj poseka iz mojega	gozda.	Obiskala bi Višarje in milansko stolnico.	A
jutru opazujete, kako se pasejo srnice ob robu	gozda.	Srnice vohljajo po zraku, se pasejo ali ozirajo	A
in on, Gregorka, jo bo seznanjal z lepotami	gozda.	Pa to ji je, kot je rekla, razlagal že oče.	A
v stari bukvi kljuvala šoja. Vračal se je iz	gozda.	Ustavil se je na kraju, kjer je razbil Gregorkino	A
dela.« Bistro je pogledal starega ljubitelja	gozda.	»Tak bi moral biti naš Janko, pa bi bil vesel	A
kar naprej smehljal. »Čimprej spelji hoje iz	gozda,	da ti jih ne ukradejo,« je dejal oče Gašper	A
odvrnil Matija. »Ker je pri hiši osem hektarjev	gozda,	bi ga dali meni vsaj en hektar.Onega nad senožetjo	A
»Dal bi ti denarja za dva para volov, toda	gozda	ne.« »Gozd hočem, da boš vedel.	A
premisliti.« »Dal bi več, kakor ji pripada, toda	gozda	ne.« »Rekla sem: gozd in njivo zavrtnico hočem	A
si kupila tisti pralni stroj in dva hektarja	gozda,	« ji je oponesel Janko in popil ostanek piva	A
HREPENENJE UČITELJICE MILKE Milko je privlačil nemir	gozda,	šumenje dreves, lajajoči srnjaki, škrebljanje	A
mislim, da vedno šume zato, ker se po sredini	gozda	vleče tista soteska do Bičkih lazov.« V daljavi	A
pojedli, jaz bi pa sam oral, seno vozil, iz	gozda	hlode in drva na rokah nosil, ali bi pa ženo	A
pojoč proti Lomu. Bos sem pripeljal drva iz	gozda.	Klel sem, da je treskalo.	A
Terezo, ki mu je prinesla v zakon tri hektarje	gozda.	Tončka je bila jezna na vse postavne moške.	A
od hiše, imela lepo opravo in dvanajst oblek.	Gozda	ne bom dal nobeni, čeprav ga je dvanajst hektarjev	A
razen Matije, ki bi bil raje dal denar namesto	gozda.	»Gozd mora biti vedno pri hiši,« je govoril	A
Govornik odide in pozabi na ljudi.	Gozda	pa človek, ki se zatopi vanj, ne more pozabiti	A
Hudo mi je, ker Janko ne bo imel tako rad	gozda,	kakor ga imam jaz.To je vse.«	A
Florjanček in stekel k staremu Klančniku. Iz	gozda	mu je prinesel lep bičevnik in drevesnih gobic	A
obiskuje gozd. Za Janka se boji, ker ni stalen in	gozda	res nima rad.«Matija in žena sta poslušala očeta	A
poskočil in skokoma zdivjal kar po poti v drug del	gozda.	Po nebu je plaval dolg, temno siv oblak.	A
Ne, nisi! Šel je po strmini	gozda.	Njegov gozd ga je pozdravljal, kakor vedno ob	A
Meglilo se mu je pred očmi. Sredi	gozda	se je usedel.Iz žepa je potegnil stekleničko	A
pokojna žena Katrica, ki ni nikoli obiskala	gozda,	čeprav jo je prosil, da bi šla z njim.Ne, Katrica	A
Štiri trope srn in jelenov so stale ob robu	gozda,	kot bi se hoteli posloviti od starega ljubitelja	A
do drevesa in pazljivo poslušala vsak utrip	gozda	in šumenje v visokih krošnjah. »Enkrat tedensko	A
/ stran 25 . / VIR ŠUMLJA Vije se ob robu	gozda	bister virček; zraven njega ovčke pase mlad	A
Bil je vesel človek.« Prišedši iz	gozda,	so zasedli konje.Jernej je vzel na svojega konja	A
je bil ves njen odgovor. Oglar iz turjaškega	gozda	pa ni bil tega mnenja in je z veseljem sprejel	A
/ Bela vrana Na hrastu, ki je stal ob robu	gozda,	je spletalo svoje gnezdo dvoje črnih poljskih	A
je sedela kje na najvišjem drevesu ob robu	gozda	in gledala za njim.In tako je čepela dolgo,	A
letela večinoma na skrivaj in nizko ob robu	gozda	proti hrastu, kjer sta prenočevala. Beli mladič	A
zletel od tam na tla. In ko je tako iskal ob robu	gozda	hrane, mu je udaril mahoma na uho silen pok	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani