»Potem naj pa medved ve,« je dejal Tone. Otroci pa bi bili vendar nadvse radi videli medveda, od daleč, skoz okno, kako raca po snegu iz gozda, kako se spne na dve noge in gleda po sneženih strehah. Pustovali so vsi skupaj pri Klančarju in ugovarjali z besedo in z dejanjem Mani, ki se je opravičevala in tožila, da se krapi in flancati in špehovka niso posrečili.