nova beseda iz Slovenije
. /\ .. stran 55 . \/ Kdaj bom namreč jaz | gospodična | s teniškim loparjem pod pazduho in z ženinom | A |
nikoli hči očeta, ki mu je banka falirala, niti | gospodična, | ki si gre iskat ženina na Capri.« Vsa iskreno | A |
nadzorstvu vendarle ujela trenutek za greh, je | gospodična | Tina obupno vila roke, oklofutala cerkovnikovega | A |
Čarju, je kaj kmalu okusil farovško čednost. | Gospodična | Tina je izjavila, da mora biti župnišče vsej | A |
nikakor ni bilo primerno njegovemu stanu. Toda | gospodična | Tina je zgrabila petelina za vrat, ga zabrusila | A |
razumel, je ponovno krenil na prepovedano pot. | Gospodična | Tina ga sicer ni zadavila, pač pa mu je temeljito | A |
kapnice, ki mu s strehe kaplja na cesto. In | gospodična | Tina?Saj sploh nič ne kuha. | A |
- Presvetla | gospodična, | je rekel z gromkim glasom, ki je medtem že postal | A |
on ji bo izkazoval spoštovanje, kakršno si | gospodična | iz tako ugledne družine zasluži, in pomislila | A |
prav verjetno. Zlasti zato, ker je tudi tista | gospodična, | s katero se je Ignacij pozneje razšel, pogosto | A |
. / stran 18 . / Tretje poglavje | GOSPODIČNA | IN UMETNIKI 1. | A |
3. »Alienacija?« je rekla | gospodična. | »Ali je to kakšna vrsta sira? | A |
Zveni francosko.« | Gospodična | je zobala lešnike.Kar naprej jih je imela polno | A |
tam, kjer je velik oblak cigaretnega dima.« | Gospodična | je imela vodeno modre oči.Po njeni beli polti | A |
Lahko je tudi kalifornijski.« | Gospodična | ni bila umetnica.Njen prijatelj je bil umetnik | A |
»Gotovo vam je vroče.« | Gospodična | je bila lahno oblečena, kot vsi.Samo on je bil | A |
česen zadnji čas neverjetno priljubljen.« | Gospodična | je bila naslonjena na knjižno polico, v gneči | A |
Fižol z rižem je dober. Spicy, je rekla | gospodična | Anderson. Sherwood Anderson je zagotovo jedel | A |
pogreznjeno dekle s svetlimi lasmi. Dekle je | gospodična, | tako jo imenuje moški, ki se sklanja nadnjo | A |
- Živali, reče | gospodična, | antilope, kače.Take reči. | A |
traktorju pred trgovino in pije pivo iz steklenice. | Gospodična | gleda gor v razžarjeno sončno kroglo, v beli | A |
mimo nadležne muhe na njej, na trg, kjer zdaj | gospodična | sedi na nadzidku.Na kolenih ima mapo, z različnimi | A |
se dviguje pod kolesi, pes laja, vse dokler | gospodična | z risbami ne izgine v gostilniški veži, potem | A |
- Prašiča narisala, reče potem | gospodična | glasno, tebe prašiča. Moški se naglo umakne | A |
avtobus in prižgeta luč, na zadnjem sedežu sedi | gospodična | v čipkastem krilu.Voznik požene motor, in medtem | A |
celo lepa, a nekoliko zlovoljna in razmršena | gospodična. | - | A |
niso spustili. Streznite se, gospod, je rekla | gospodična, | in se umijte.Potem pa lahko pridete. | A |
to sem že videl, čeprav je bila tako resna | gospodična. | Ampak te stvari so se dale urediti. | A |
potrjuje zavist, se odgajajo denuncianti.« » | Gospodična, | jaz bom plačal,« je dejal Gaber, in za njim | A |
majorjem hudomušni gospod Strada. »Zasmejte se, | gospodična | Zefa!« je dejal in se obrnil h gospodu majorju | A |
potrpežljivo neslane besede sitnega človeka. »Ta | gospodična | pojde z menoj,« je dejal gospod Strada. »Zakaj | A |
je dejal gospod Strada; »kakor smo veseli mi, | gospodična | Micika, kajne?« Micika si ni upala pogledati | A |
grob na bojnem polju. Častno besedo, krasna | gospodična | in kmalu še krasnejša gospa!« »Takoj po poroki | A |
jaz beračim; seveda, ker si gosposka, mestna | gospodična. | Vprašaj očeta, kdo je kriv, da prosim kruha po | A |
krepostni Jernej se je ločil od svojega gospoda. | Gospodična | Kornelija pa je brezskrbno gledala skozi okno | A |
vendar precej daleč stran gospodinja, stara | gospodična | Radegunda. »Prav ste nam poročili, gospod Vigulej | A |
prinesla zajtrk na mizo. »Kako vam je ime, | gospodična? | « jo je vprašal. »Kornelija.« »Ali res? | A |
sreča nadkonjar Rožekar. »O, kaka sreča, krasna | gospodična, | « vzklikne, »da mi prihajate naproti.Kakor sokolar | A |
najdem. . / . / stran 84 . / Revež pač zasluži, | gospodična, | da se mu bridka ločitev malo osladi.« Rdečica | A |
je zadržal nadkonjar in ji povedal, da je šla | gospodična | že domov in da jo je vitez Lazar spremil. »Potem | A |
držal konjik osedlanega konja. »Milostljiva | gospodična, | « začne Rožekar, »jaz sem, dasi le posredno, | A |
takoj je bil vitez pri nosilnici. »Tiho, tiho, | gospodična! | « je govoril polglasno.»Pred mestom imajo vojaki | A |
kdorkoli ste, usmilite se me in rešite me!« » | Gospodična | Kornelija tu?« se začudi jezdec in skoči s konja | A |
vendar ne morem biti kdor si bodi!« »Veseli me, | gospodična, | če sem vam skazal kako uslugo,« je dejal pristopivši | A |
veselost ohranila mirno sodbo in hladno kri. » | Gospodična | Kornelija,« je dejal, »prav govori.Za poslanci | A |
Bog me varuj takšnega napuha! Toda saj pravim: | gospodična | sama bo za pričo.In ti se braniš, da bi jo spremljal | A |
čelo in šel po sobi gor in dol. »Kaj počne | gospodična, | ki je včeraj prišla?Ime ji je Kornelija kakor | A |
stranskem traktu hiše se je videla luč. »Oh, | gospodična | Kornelija tudi ne more spati!« je dejala, in | A |
imenujete me srečno ‒.« »Stojte, stojte, ljuba | gospodična, | « ji je prestregla besedo gospa.»Nisem vas mislila | A |
Petacijevo hčerjo kakor zatoženec pred sodnikom. » | Gospodična | Kornelija!« je dejala Klara, kateri se je Filip | A |
njih imenih. »O milostljiva princesa, o dobra | gospodična! | « se je oglasila zdaj starka s sadjem; »usmilite | A |
zasadil za njen rojstni dan. »Ne zamerite, | gospodična | lepa, jaz sem se drznil presaditi ga,« začuje | A |
obseva sonce od jutra do večera, in prosim, | gospodična, | poglejte le, kako veselo rase; kako bohotno | A |
nevedoma zaprle trudne oči v lahkem snu. »Vidite, | gospodična | Berta, takova je moja domovina,« tako je končal | A |
približati se Berti, ki je slonela ob oknu. » | Gospodična | Berta!« šepeta ji na uho.»V treh dneh moram | A |
ter ji strastno poljubi roko. »Hvala vam, | gospodična! | Srce moje me tedaj ni prevarilo, ko sem bral | A |
ujel v naročje. »Ne zamerite mojim prascem, | gospodična, | « je zajecljal pastir in se za hip zazrl v njene | A |
niso ničesar krivi,« se je nasmehnila grajska | gospodična | in se za hip zazrla v njegove temne oči. »Pa | A |
želim, da bi lahko spet klepetala.« »Ljuba moja | gospodična, | « je odpiskal Tomaž.»Bodi prepričana, da ni zdaj | A |
drugega, kot da te čudne glasbe ne razume in da | gospodična | zanesljivo ne igra po notah.Posvetovali so se | A |
igranje najverjetneje ne pomeni dobrega in da je | gospodična | morda boleha za kako neznano duševno boleznijo | A |
vilo na koncu ulice in ravno, ko je prišla zala | gospodična | spet na vrt, je z vozom pridrdral na dvorišče | A |
trdim delom, toda želja, da bi mu bila čarobna | gospodična | naklonjena, je bila močnejša.»Ali bo to res | A |
naprsnem žepu darilo, ki se ga bo ljubljena | gospodična | zagotovo razveselila.Zaradi tega mu je pelo | A |
peštanskih tržnic. »Prava reč,« se je namrdnila | gospodična. | »Le kaj pa bi lahko ciganska nevesta svojemu | A |
potem oštevala in ji dopovedovala, da se grajska | gospodična | pač ne sme družiti z navadnim golobarjem in | A |
bi jo razveselil z darilom. »Ne zameri mi, | gospodična, | a morda lahko ustrežeš moji veliki prošnji? | A |
nesrečnemu otroku. »Od kod imaš to verižico, ljuba | gospodična? | « je vprašala s tresočim glasom. »Oče in mati | A |
in je dal poklicati Jerico k sebi. »Draga | gospodična, | ki si tako želiš postati gosja pastirica na | A |
lahko ob sobotah prihajala domov kakor prava | gospodična. | A prav ta avto je bil najverjetneje kriv njenega | A |
pivske napeve. Kar glej ‒ glej in poslušaj, | gospodična, | ji je rekel v mislih.Kdo pa si mislila, da je | A |
stran 98 . / niti videl. Lepo noč ti želim, | gospodična, | sem s slednjim požirkom piva nazdravil preklasti | A |
ne vem, če bo kaj. S temi kleščami ne bo dala | gospodična | po ustih brbrati, če ne boš cunje stran vrgel | A |
vidim, da se vam ne ubranim. Kaj pa je, če | gospodična | enkrat malo zacvili?Saj taki ljudje tako ne | A |
ljudmi, če si hočejo nagajati. »Oprostite, | gospodična, | ni pravila brez izjeme,« je hitro popravil Lazar | A |
smehom na licu ogovoril Ivanko, rekoč: »Kaj pa, | gospodična, | ali greste kdaj v slovensko gledališče?« | A |
Saj te vedno učim! Kaj bo pa naša lepa | gospodična | rekla, ko si ves prižast po licu?« | A |
pozdravljanje z vsemi brivci in mazači! Jelite, | gospodična, | da je tako?« Ivanka je koprnela ob tem | A |
škodljivega orožja. »Glej, glej, Vah, kako me naša | gospodična | pita z lažnivko,« se je obrnila Vahulja po izbi | A |
in obstala pred deklico, rekoč: »Oj, dična | gospodična, | oprostite mi tudi Vi!« Dregnil sem Lazarja | A |
goji moj mladi mož za Milko. Milka je tista | gospodična, | ki se ji moje dekelce šteje za mamico. Ko jo | A |
pred krasotico in sva bila že stara znanca. » | Gospodična, | « sem se opravičil, »ne mislite o meni, da sem | A |
gladko in sem takoj opravil. Ondu je bila druga | gospodična, | zelo prijazna in prav nič visoka navzlic svoji | A |
ampak jo lahko bere brez škode vsaka nežna | gospodična | in jo lahko bere celo zvečer pri brleči sveči | A |
vprašanja. Pa sem dejal: »Ti mi povej, ali je bila | gospodična | pri klavirju s tabo zadovoljna!« Zopet so se | A |
Fran Milčinski: | Gospodična | Mici Virtualna slovenska knjigarna BESeDA | A |
da ima zdaj pravzaprav drugačno službo. Ena | gospodična | ‒ prijateljica gospodična Fini ‒ ta jo je za | A |
drugačno službo. Ena gospodična ‒ prijateljica | gospodična | Fini ‒ ta jo je za božjo voljo prosila, naj | A |
Grozno jo je prosila, ne, res! ‒ | Gospodična | Mici, je rekla ta gospodična, gospodična Mici | A |
prosila, ne, res! ‒ Gospodična Mici, je rekla ta | gospodična, | gospodična Mici, s povzdignjenimi rokami vas | A |
‒ Gospodična Mici, je rekla ta gospodična, | gospodična | Mici, s povzdignjenimi rokami vas prosim, gospodična | A |
gospodična Mici, s povzdignjenimi rokami vas prosim, | gospodična, | ni drugače, hodite mi pomagat, na kolenih vas | A |
vsake šavre ne vzamem, v vas imam zaupanje, | gospodična | Mici, vem, da mi ne odrečete.Tako je govorila | A |
/ stran 48 . / odrečete. Tako je govorila | gospodična | Fini ‒ res!Lahko jo vprašajo. | A |
in je sploh jako ... in vsi samo njo kličejo: | gospodična | Mici in gospodična Mici in gospodična Mici | A |
in vsi samo njo kličejo: gospodična Mici in | gospodična | Mici in gospodična Mici ‒ o, tega se sploh ne | A |
kličejo: gospodična Mici in gospodična Mici in | gospodična | Mici ‒ o, tega se sploh ne da dopovedati! Gospodična | A |
gospodična Mici ‒ o, tega se sploh ne da dopovedati! | Gospodična | Mici se je bila tako razvnela ob svoji važnosti | A |
mati se je šla obleč, oče je stopil še v hlev. | Gospodična | Mici pa je sedla pred hišo in se skušala sprijazniti | A |
hodil kukat pri vežnih vratih; klical jo je: » | Gospodična | Mici!« ‒ čim pa se je ozrla, ji je hitro pomolil | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |