nova beseda iz Slovenije

gospodična (201-300)


. /\ .. stran 55 . \/ Kdaj bom namreč jaz      gospodična      s teniškim loparjem pod pazduho in z ženinom  A
nikoli hči očeta, ki mu je banka falirala, niti      gospodična,      ki si gre iskat ženina na Capri.« Vsa iskreno  A
nadzorstvu vendarle ujela trenutek za greh, je      gospodična      Tina obupno vila roke, oklofutala cerkovnikovega  A
Čarju, je kaj kmalu okusil farovško čednost.      Gospodična      Tina je izjavila, da mora biti župnišče vsej  A
nikakor ni bilo primerno njegovemu stanu. Toda      gospodična      Tina je zgrabila petelina za vrat, ga zabrusila  A
razumel, je ponovno krenil na prepovedano pot.      Gospodična      Tina ga sicer ni zadavila, pač pa mu je temeljito  A
kapnice, ki mu s strehe kaplja na cesto. In      gospodična      Tina?Saj sploh nič ne kuha.  A
- Presvetla      gospodična,      je rekel z gromkim glasom, ki je medtem že postal  A
on ji bo izkazoval spoštovanje, kakršno si      gospodična      iz tako ugledne družine zasluži, in pomislila  A
prav verjetno. Zlasti zato, ker je tudi tista      gospodična,      s katero se je Ignacij pozneje razšel, pogosto  A
. / stran 18 . / Tretje poglavje      GOSPODIČNA      IN UMETNIKI 1.   A
3. »Alienacija?« je rekla      gospodična.     »Ali je to kakšna vrsta sira?  A
Zveni francosko.«      Gospodična      je zobala lešnike.Kar naprej jih je imela polno  A
tam, kjer je velik oblak cigaretnega dima.«      Gospodična      je imela vodeno modre oči.Po njeni beli polti  A
Lahko je tudi kalifornijski.«      Gospodična      ni bila umetnica.Njen prijatelj je bil umetnik  A
»Gotovo vam je vroče.«      Gospodična      je bila lahno oblečena, kot vsi.Samo on je bil  A
česen zadnji čas neverjetno priljubljen.«      Gospodična      je bila naslonjena na knjižno polico, v gneči  A
Fižol z rižem je dober. Spicy, je rekla      gospodična      Anderson. Sherwood Anderson je zagotovo jedel  A
pogreznjeno dekle s svetlimi lasmi. Dekle je      gospodična,      tako jo imenuje moški, ki se sklanja nadnjo  A
- Živali, reče      gospodična,      antilope, kače.Take reči.   A
traktorju pred trgovino in pije pivo iz steklenice.      Gospodična      gleda gor v razžarjeno sončno kroglo, v beli  A
mimo nadležne muhe na njej, na trg, kjer zdaj      gospodična      sedi na nadzidku.Na kolenih ima mapo, z različnimi  A
se dviguje pod kolesi, pes laja, vse dokler      gospodična      z risbami ne izgine v gostilniški veži, potem  A
- Prašiča narisala, reče potem      gospodična      glasno, tebe prašiča. Moški se naglo umakne  A
avtobus in prižgeta luč, na zadnjem sedežu sedi      gospodična      v čipkastem krilu.Voznik požene motor, in medtem  A
celo lepa, a nekoliko zlovoljna in razmršena      gospodična.      -   A
niso spustili. Streznite se, gospod, je rekla      gospodična,      in se umijte.Potem pa lahko pridete.   A
to sem že videl, čeprav je bila tako resna      gospodična.      Ampak te stvari so se dale urediti.   A
potrjuje zavist, se odgajajo denuncianti.« »     Gospodična,      jaz bom plačal,« je dejal Gaber, in za njim  A
majorjem hudomušni gospod Strada. »Zasmejte se,      gospodična      Zefa!« je dejal in se obrnil h gospodu majorju  A
potrpežljivo neslane besede sitnega človeka. »Ta      gospodična      pojde z menoj,« je dejal gospod Strada. »Zakaj  A
je dejal gospod Strada; »kakor smo veseli mi,      gospodična      Micika, kajne?« Micika si ni upala pogledati  A
grob na bojnem polju. Častno besedo, krasna      gospodična      in kmalu še krasnejša gospa!« »Takoj po poroki  A
jaz beračim; seveda, ker si gosposka, mestna      gospodična.     Vprašaj očeta, kdo je kriv, da prosim kruha po  A
krepostni Jernej se je ločil od svojega gospoda.      Gospodična      Kornelija pa je brezskrbno gledala skozi okno  A
vendar precej daleč stran gospodinja, stara      gospodična      Radegunda. »Prav ste nam poročili, gospod Vigulej  A
prinesla zajtrk na mizo. »Kako vam je ime,      gospodična?     « jo je vprašal. »Kornelija.« »Ali res?  A
sreča nadkonjar Rožekar. »O, kaka sreča, krasna      gospodična,     « vzklikne, »da mi prihajate naproti.Kakor sokolar  A
najdem. . / . / stran 84 . / Revež pač zasluži,      gospodična,      da se mu bridka ločitev malo osladi.« Rdečica  A
je zadržal nadkonjar in ji povedal, da je šla      gospodična      že domov in da jo je vitez Lazar spremil. »Potem  A
držal konjik osedlanega konja. »Milostljiva      gospodična,     « začne Rožekar, »jaz sem, dasi le posredno,  A
takoj je bil vitez pri nosilnici. »Tiho, tiho,      gospodična!     « je govoril polglasno.»Pred mestom imajo vojaki  A
kdorkoli ste, usmilite se me in rešite me!« »     Gospodična      Kornelija tu?« se začudi jezdec in skoči s konja  A
vendar ne morem biti kdor si bodi!« »Veseli me,      gospodična,      če sem vam skazal kako uslugo,« je dejal pristopivši  A
veselost ohranila mirno sodbo in hladno kri. »     Gospodična      Kornelija,« je dejal, »prav govori.Za poslanci  A
Bog me varuj takšnega napuha! Toda saj pravim:      gospodična      sama bo za pričo.In ti se braniš, da bi jo spremljal  A
čelo in šel po sobi gor in dol. »Kaj počne      gospodična,      ki je včeraj prišla?Ime ji je Kornelija kakor  A
stranskem traktu hiše se je videla luč. »Oh,      gospodična      Kornelija tudi ne more spati!« je dejala, in  A
imenujete me srečno ‒.« »Stojte, stojte, ljuba      gospodična,     « ji je prestregla besedo gospa.»Nisem vas mislila  A
Petacijevo hčerjo kakor zatoženec pred sodnikom. »     Gospodična      Kornelija!« je dejala Klara, kateri se je Filip  A
njih imenih. »O milostljiva princesa, o dobra      gospodična!     « se je oglasila zdaj starka s sadjem; »usmilite  A
zasadil za njen rojstni dan. »Ne zamerite,      gospodična      lepa, jaz sem se drznil presaditi ga,« začuje  A
obseva sonce od jutra do večera, in prosim,      gospodična,      poglejte le, kako veselo rase; kako bohotno  A
nevedoma zaprle trudne oči v lahkem snu. »Vidite,      gospodična      Berta, takova je moja domovina,« tako je končal  A
približati se Berti, ki je slonela ob oknu. »     Gospodična      Berta!« šepeta ji na uho.»V treh dneh moram  A
ter ji strastno poljubi roko. »Hvala vam,      gospodična!     Srce moje me tedaj ni prevarilo, ko sem bral  A
ujel v naročje. »Ne zamerite mojim prascem,      gospodična,     « je zajecljal pastir in se za hip zazrl v njene  A
niso ničesar krivi,« se je nasmehnila grajska      gospodična      in se za hip zazrla v njegove temne oči. »Pa  A
želim, da bi lahko spet klepetala.« »Ljuba moja      gospodična,     « je odpiskal Tomaž.»Bodi prepričana, da ni zdaj  A
drugega, kot da te čudne glasbe ne razume in da      gospodična      zanesljivo ne igra po notah.Posvetovali so se  A
igranje najverjetneje ne pomeni dobrega in da je      gospodična      morda boleha za kako neznano duševno boleznijo  A
vilo na koncu ulice in ravno, ko je prišla zala      gospodična      spet na vrt, je z vozom pridrdral na dvorišče  A
trdim delom, toda želja, da bi mu bila čarobna      gospodična      naklonjena, je bila močnejša.»Ali bo to res  A
naprsnem žepu darilo, ki se ga bo ljubljena      gospodična      zagotovo razveselila.Zaradi tega mu je pelo  A
peštanskih tržnic. »Prava reč,« se je namrdnila      gospodična.     »Le kaj pa bi lahko ciganska nevesta svojemu  A
potem oštevala in ji dopovedovala, da se grajska      gospodična      pač ne sme družiti z navadnim golobarjem in  A
bi jo razveselil z darilom. »Ne zameri mi,      gospodična,      a morda lahko ustrežeš moji veliki prošnji?  A
nesrečnemu otroku. »Od kod imaš to verižico, ljuba      gospodična?     « je vprašala s tresočim glasom. »Oče in mati  A
in je dal poklicati Jerico k sebi. »Draga      gospodična,      ki si tako želiš postati gosja pastirica na  A
lahko ob sobotah prihajala domov kakor prava      gospodična.     A prav ta avto je bil najverjetneje kriv njenega  A
pivske napeve. Kar glej ‒ glej in poslušaj,      gospodična,      ji je rekel v mislih.Kdo pa si mislila, da je  A
stran 98 . / niti videl. Lepo noč ti želim,      gospodična,      sem s slednjim požirkom piva nazdravil preklasti  A
ne vem, če bo kaj. S temi kleščami ne bo dala      gospodična      po ustih brbrati, če ne boš cunje stran vrgel  A
vidim, da se vam ne ubranim. Kaj pa je, če      gospodična      enkrat malo zacvili?Saj taki ljudje tako ne  A
ljudmi, če si hočejo nagajati. »Oprostite,      gospodična,      ni pravila brez izjeme,« je hitro popravil Lazar  A
smehom na licu ogovoril Ivanko, rekoč: »Kaj pa,      gospodična,      ali greste kdaj v slovensko gledališče?«   A
Saj te vedno učim! Kaj bo pa naša lepa      gospodična      rekla, ko si ves prižast po licu?«   A
pozdravljanje z vsemi brivci in mazači! Jelite,      gospodična,      da je tako?« Ivanka je koprnela ob tem  A
škodljivega orožja. »Glej, glej, Vah, kako me naša      gospodična      pita z lažnivko,« se je obrnila Vahulja po izbi  A
in obstala pred deklico, rekoč: »Oj, dična      gospodična,      oprostite mi tudi Vi!« Dregnil sem Lazarja  A
goji moj mladi mož za Milko. Milka je tista      gospodična,      ki se ji moje dekelce šteje za mamico. Ko jo  A
pred krasotico in sva bila že stara znanca. »     Gospodična,     « sem se opravičil, »ne mislite o meni, da sem  A
gladko in sem takoj opravil. Ondu je bila druga      gospodična,      zelo prijazna in prav nič visoka navzlic svoji  A
ampak jo lahko bere brez škode vsaka nežna      gospodična      in jo lahko bere celo zvečer pri brleči sveči  A
vprašanja. Pa sem dejal: »Ti mi povej, ali je bila      gospodična      pri klavirju s tabo zadovoljna!« Zopet so se  A
Fran Milčinski:      Gospodična      Mici Virtualna slovenska knjigarna BESeDA  A
da ima zdaj pravzaprav drugačno službo. Ena      gospodična      ‒ prijateljica gospodična Fini ‒ ta jo je za  A
drugačno službo. Ena gospodična ‒ prijateljica      gospodična      Fini ‒ ta jo je za božjo voljo prosila, naj  A
Grozno jo je prosila, ne, res! ‒      Gospodična      Mici, je rekla ta gospodična, gospodična Mici  A
prosila, ne, res! ‒ Gospodična Mici, je rekla ta      gospodična,      gospodična Mici, s povzdignjenimi rokami vas  A
‒ Gospodična Mici, je rekla ta gospodična,      gospodična      Mici, s povzdignjenimi rokami vas prosim, gospodična  A
gospodična Mici, s povzdignjenimi rokami vas prosim,      gospodična,      ni drugače, hodite mi pomagat, na kolenih vas  A
vsake šavre ne vzamem, v vas imam zaupanje,      gospodična      Mici, vem, da mi ne odrečete.Tako je govorila  A
/ stran 48 . / odrečete. Tako je govorila      gospodična      Fini ‒ res!Lahko jo vprašajo.  A
in je sploh jako ... in vsi samo njo kličejo:      gospodična      Mici in gospodična Mici in gospodična Mici   A
in vsi samo njo kličejo: gospodična Mici in      gospodična      Mici in gospodična Mici ‒ o, tega se sploh ne  A
kličejo: gospodična Mici in gospodična Mici in      gospodična      Mici ‒ o, tega se sploh ne da dopovedati! Gospodična  A
gospodična Mici ‒ o, tega se sploh ne da dopovedati!      Gospodična      Mici se je bila tako razvnela ob svoji važnosti  A
mati se je šla obleč, oče je stopil še v hlev.      Gospodična      Mici pa je sedla pred hišo in se skušala sprijazniti  A
hodil kukat pri vežnih vratih; klical jo je: »     Gospodična      Mici!« ‒ čim pa se je ozrla, ji je hitro pomolil  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA