gospodična (801-900)

pogled v oči bol, baš v starinski koleselj.	Gospodična,	ne čez šestnajst let stara blondinka, bila je	A
vzklikne Ivan. »Nič gospa, če smem prositi,	gospodična,	še zmerom le gospodična Amalija Senčar. Glejte	A
gospa, če smem prositi, gospodična, še zmerom le	gospodična	Amalija Senčar. Glejte, niti prav predstavljeni	A
večja nesreča, nego da se stara leta moramo še	gospodična	imenovati?« »Že zadnje ni nesreča pri vas, gospodičn	A
imenovati?« »Že zadnje ni nesreča pri vas,	gospodična,	če ste dostikrat pri tako dobri volji kakor	A
danes,« reče Lisec. In smeje se sede stara	gospodična	na stol, katerega ji Ivan ponudi. »Čudno se	A
»Obljubila? Ne,	gospodična.	Ponuditi mi je gospa Langman s Pražanka pač izvolila	A
močno motil, ko sem slišal večkrat, da vas je	gospodična	Lina klicala teto?« »In ste mislili, da ses	A
SEDMO POGLAVJE Od tega dneva dalje ga je stara	gospodična	mnogokrat obiskovala in, ko bi se bil še tako	A
za vso odgojo mlade deklice. Ni čuda, da je	gospodična	Senčar nasproti svoji mladi tovarišici in učenki	A
čuval je celo z žensko marljivostjo, kar je	gospodična	Senčar enkrat z zadovoljstvom opazila. Teta	A
o Zobrovem gospodu, zakaj mu je nekoč rekla	gospodična	teta, da je tisti doktor Zober strašen človek	A
ste tu pri županu, zakaj vendar?« Tako golči	gospodična	Senčarica in iz vsega tega je Lisec mogel vedeti	A
« S temi slovi vleče stara	gospodična	Lisca v vežo.Tu, kamor se od voza ni videlo	A
jaz predstavljal gospé novega gosta. Vi, lepa	gospodična	‒ kako se že pišete?Veste, da znam to.«	A
se domisli, da mu je nekaj enakega rekla tudi	gospodična	Senčarjeva.In dueliral se, nu, do sedaj še ni	A
mizi najde nocoj pisemce, v katerem mu stara	gospodična	Senčarjeva naznanja, naj ne hodi tako brzo spat	A
ni dober človek.« »Zakaj mi dajete ta svet,	gospodična?	« vpraša Lisec.»Zapazil sem pač že nekatere krati	A
povedati, ker jih skoro sama ne vem,« reče stara	gospodična.	»Ali vendar morate poznati njegovo preteklost	A
prav gotovo.« »Taka obsodba mi ni dovolj,	gospodična,	ne zamerite mi, če nimate vzrokov.Dejanja mi	A
poveste, kaj od prejšnjega časa o njem znate,	gospodična?	« vpraša Lisec. »Zato, ker ne znam mnogo več	A
jedva štiri korake od vrat proč je ležala stara	gospodična	omedlela in pri steni se je gibala človeška	A
smrti ‒ kakor spredaj že enkrat omenjeno ‒ samo	gospodična	Senčarjeva.Prej je bila v otroški šoli v mestu	A
Spremenila se je bila ‒ glejte čuda! ‒ pak stara	gospodična	Senčarjeva Liscu nasproti.Ona ni več toliko	A
vaša mala devojčica je sedaj resna, malo bleda	gospodična	postala in upa na vas kakor Jud na Mesijo.In	A
tam v španski deželi živela in hodila bosonoga	gospodična,	neprimerljivo lepa Dulcinija iz Toboze, slavna	A
nekoliko besedic s Hrastovo gospo. »Čigava je ona	gospodična	‒ tam doli pri oknu, z belo rožico v laseh?	A
odgovorni za srečo mojo.« »Hvala, izvrstno,	gospodična!	« zakliče Ruda vmes. »Pa pustite to odgovornost	A
pa lahko ‒ saj se ne bojim nikogar. Vidite,	gospodična,	danes smo tu vsi ‒ ščinkavci, vrabci ‒ ali kar	A
nekaj nujnega poročati, in pristavila je: »A	gospodična	Milica so doma!« »Torej oglasite me!« deje Koren	A
neumljivo!« »Dozdeva se vam tako; a le potrpite,	gospodična!	Želel bi skoraj, da bi vam bilo zabranjeno tako	A
nadami in prevarami, s srečo in nesrečo ‒ oh,	gospodična,	verujte mi ‒ ako le stopite malo ven iz tihega	A
pa letošnje volitve vas o nasprotnem pouče,	gospodična!	« »Prosim vas, gospod Koren!	A
treba ‒ najblažje svetinje naše narodnosti ‒ pa,	gospodična,	kaj bi vam govoril o tem?« »Zanima me, ako mi	A
je posilil. »Vi ste danes prav dobre volje,	gospodična!	« »Samo zato, ker se ne bavim s politiko.	A
šepnil tako ljubeznivo, kakor mu je bilo moči: »	Gospodična	Milica!« Deklica se je začudena ozrla vanj.	A
Deklica se je začudena ozrla vanj. »	Gospodična	Milica!« ponovil je koncipist pogumneje, kajti	A
takoj! Toda prej mi dovolite le eno besedo in,	gospodična	‒ saj ne boste nejevoljni name ...«	A
vam rad nekaj povedal! . / . / stran 69 . /	Gospodična	Milica, že davno sem iskal prilike, da vam odkrijem	A
katerih pa ni premogla. »Ali sem vas razžalil,	gospodična?	« vprašal je z zamolklim glasom koncipist.Niti	A
Sedaj se je v istini bala koncipista. »Ne, ne,	gospodična!	Vi me strašite!	A
desno nogo postavil v čoln. »Dajte mi roko,	gospodična	Milica,« dejal je z glasom, ka teri se mu je	A
»Haha, kaj pa mislite? In vi ‒ vi,	gospodična?	« V tem trenutku se je čul z vrta glas gospe	A
»O prejšnjem dogodku? Ne, ne,	gospodična,	to vendar ni moja stvar!Vi sami bodete najbolje	A
priti do konca. »Dovolite mi kratko vprašanje,	gospodična!	Po današkneiao14 kniiaj�62 kn�ya14	A
da je ni mogel tirati v zadrego. »Ne, ne,	gospodična	Milica!Verjeti nisem mogel in zato sem vas povprašal	A
da korak ni bil več varen. »Dajte mi roko,	gospodična!	« rekel je koncipient. Podala mu jo je neprisiljeno	A
ni njenega vprašanja. . / . / stran 81 . / »	Gospodična	Milica,« dejal je s tihim, skoraj šepetajočim	A
potrebe, ker nikjer ni bilo videti žive duše: »	Gospodična	bi rada z vami govorila; zvečer v mraku pridite	A
veselite zmage svojega nasprotnika! Kaj ne,	gospodična,	to je moč prepričanja, haha!« S temi besedami	A
vrag, nego jeziki, klepetulje so jo vzele.	Gospodična	Filipina Vrtačnikova je odpovedala; ona ne bo	A
dejala ob svojem pohodu pri sodnikovih, da je	gospodična	Filipina najbolj pripravna za vlogo stare vdove	A
nocojšnje besede, katerega je govorila mlada	gospodična,	bil je komaj gotov in glasnemu plosku še ni	A
ugledavši sodnika korakajočega mimo vrat. »	Gospodična	Marica je klasično deklamovala; ta sigurnost	A
soproga in vsi vam lahko potrdijo to! In pogum ima	gospodična	‒ čudil sem se v istini tej sigurnosti!« Tako	A
Doktor ji je prihranil odgovor. »	Gospodična	je sigurno že toliko krasnega petja čula, da	A
Verujem,« hiti le-ta, »v Nemcih se lepo poje ‒« »	Gospodična	Elza ima krasen glas, alt, in je dovršena pevka	A
naglo Hrast svoj entuziastični vzklik. »Kajne,	gospodična	Elza, vi ne boste neusmiljeni?« »To je gotovo	A
boste neusmiljeni?« »To je gotovo, da nam bode	gospodična	pomagala,« reče nekako kategorično Boletova	A
občnem smehu ga nihče ne čuje. »A brez šale,	gospodična,	« meni zdaj doktor, »vi bi se lahko kmalu slovenski	A
kompliment. »Tu se vam že drugi učitelj ponuja,	gospodična	Elza!Čestitam, čestitam!	A
meni s fino ironijo Bolè, »kakor ste me vi,	gospodična	Elza, po dvodnevni izkušnji analizirali, takega	A
zajke imajo mlade šele marca meseca!« »Oh,	gospodična,	kaj ste storili?« oglasi se sodnikova soproga	A
« »Ni treba,	gospodična,	« reče on še vedno v smehu, »osupnilo me je le	A
verujete vi v predestinacijo?« »Kaj vam je danes,	gospodična?	Ali prebirate knjige svetega Avguština ali vas	A
»Vi ste prav velikotedensko razpoloženi,	gospodična!	« reče potem naglo.Začutil je instinktivno, da	A
Hrast njene ni mogel izpustiti. »	Gospodična!	« izustil je po tihem, naglo in skoro hripavo	A
hripav. Neizogibni prolog je govorila nocoj	gospodična	Filipina Vrtačnikova, katera se izjemno ni bila	A
več cvetic nosil, če jih boste drugim dajali	gospodična!	« Hotel je to povedati kot dovtip ali vsaj kot	A
da bi se gospoda kmalu vrnila.« »Tem bolje,	gospodična,	« deje Hrast skoro afektirano; »tem dalje bom	A
sovražnik te pisateljice.« »Ne, ne, brez šale,	gospodična,	tako mora vsak soditi!Le pomislite junake in	A
jela kipeti. »Torej svéta si želite; i ne ‒	gospodična	Elza, vzemite ga ‒ Medena!Kakor ga jaz poznam	A
pa čulo se ni kakor smeh. »In dovolite mi,	gospodična,	da vam prvi čestitam!« pristavi Hrast. Sam ni	A
odzdravila. . / . / stran 26 . / »Kdo li je ta	gospodična?	« vprašal je zvedavo eden gojencev. »Ne vem,	A
Slamarju, da bode mogoče kaj skuhati!« reče ona	gospodična,	ki je ravnokar spravila košari v red.	A
korakov za vseučiliškega dijaka kmetskega rodu. »	Gospodična,	pustite vendar meni tega osla!« dejal je, ko	A
videla - saj je šla z menoj samo ona stara Golova	gospodična,	ki tako slabo vidi - nihče drug ne hodi z menoj	A
da ga Sivček in Maruša komaj dohajata. »I -	gospodična	Maruša,« povzame naposled, »vaša gospodična	A
gospodična Maruša,« povzame naposled, »vaša	gospodična	sestra vendar lahko stori s takim nageljnom	A
hvaležno delo to, kakor vidiš - hvala lepa,	gospodična	Marušica; midva se pač umejeva in poznava -	A
»Pavel, Pavel!	Gospodična	Julka Orlova!« Poleg Valentina res stoji	A
stiskajoč roko, izustil neumestne besede: »Oh,	gospodična	- po tolikih letih, po tolikih letih se vidimo	A
vem, da bodete molčali! Ta Julka, ta postarna	gospodična	iz zagoriških hribov, izmislila si je nekaj	A
»Je li še daleč do vile?« »Skoro pol ure,	gospodična!	Kako ste zašli tako daleč?«	A
/ . / stran 15 . / »Drevo je lepo risano,	gospodična,	pa glejte, tu doli ta veja ne pristoji vsej	A
bilo več sledu o prejšnji misli. »Idiva dalje,	gospodična,	že sva blizu vaše vile!« »Ali že!« reče ona	A
hipu bi bil kmalu na glas zakričal: »Čakajte,	gospodična,	jaz tudi govorim slovenski!« A storil tega vendar	A
odpira vrata v Jaroslavovo sobo. »Dober večer,	gospodična	Franca,« oglasi se plašno naš junak. »O, kaj	A
rdečelična in lepo raščena kakor jelka, »pa še	gospodična!	Saj nisem iz mesta.	A
se je seznanil z gospo, ki pa je bila morda	gospodična.	Ta je govorila francoski, kakor bi bila doma	A
nadstropje gosposke hiše. Zdajci se oglasi	gospodična	in vpraša, morejo li tudi ženske priti na Triglav	A
hribovca, ampak vihrala je med samima ženskama.	Gospodična	je z odločnostjo, kakršna bi dičila moškega	A
v ženskih ustih, kolikor manj zob je v njih,	gospodična	pa ima vse zobe, dočim jih je gospe materi že	A
pretežavna. »Vsaka težava se da premagati,« prireče	gospodična.	»Veliko težav vkup je hujše od ene nevarnosti	A
mečem bob ob steno, če dalje pregovarjam.	Gospodična	pojde torej z nami in odložiti moramo odhod	A
planini čakala še pol ure povrh, dalje pa ne, ker	gospodična	meni, da sem se skujal.Na svojem domu Grm zamenja	A
smo vodnik, mladi gospod in jaz ter za nami	gospodična	po ozki stezi više in više.Na Velem polju smo	A
prav dobro teknilo, ne da bi se bil nasitil.	Gospodična	je stopila v planinsko kočo in pritrdila duri	A
opank iz voljnega rjavega usnja. Tako se je	gospodična	prelevila v jugozemskega mladeniča brez brkov	A
smo neumorno na Veliki Triglav: jaz naprej,	gospodična	za menoj, vodnik tikoma za njo.Prepad je na	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani