gospodična (601-700)

goldinar!“ se je sladko zasmejala gologruda	gospodična.	Gospod je položil goldinar na mizo, vzel	A
blagorodje, moji nevesti, da naj séde.“ ”Izvolite,	gospodična...	“ Graščak je izgovoril te besede čisto mehanično	A
jaz sem Milan, študent, in to je moja nevesta,	gospodična	Milena Timaeus...“ Graščak se je nekoliko vzdignil	A
ako pa vidim pred sabo tak obraz, kot je vaš,	gospodična,	že ob peti.Ali tak obraz sem videl poslednjikrat	A
”To so torej strahovi?“ ”Da,	gospodična.	Spravil bi jih bil že davno spoti, ali smilijo	A
odkritosrčen in resnicoljuben... Pozdravljam vas,	gospodična	Timaeus...“ Milena se je poklonila. ”V ostalem	A
”Ali ste že kaj napravili? ... Dober večer,	gospodična	Hanca!“ Hanca ni marala učiteljevih bolnih	A
tako temno in tiho je vse ... No, lahko noč,	gospodična	Hanca!“ Šel je, oče pa je stresel z glavo	A
V kotu poleg odra je stal klavir, starikava	gospodična	z zelo visoko frizuro je sedla predenj in zazveneli	A
Še pogledal je ni!“ Spet je sedla starikava	gospodična	h klavirju, dolgi prsti so drobili po tipkah	A
razblinjen v karbonado, -- takrat bi prišla	gospodična	Márica, ter z mehko ročico ustavila krvoločno	A
zmajeval z glavó. ”Sanje so bile ... sanje,	gospodična	...“ Zdelo se mu je, da je planila pesem iz	A
razlito otroško blagodušje. ”Zares ste trudni,	gospodična	... izpijte, pa vam bo lahko in toplo!“ Stožer	A
je vstal in je gledal temno. ”Opozarjam vas,	gospodična,	da nisem brivec!“ ”Ne?“ se je začudila Milena	A
ter se je globoko poklonil gospodični Juli. ”	Gospodična	Jula, saj veste, da sva se poznala že zdavnaj	A
Prišel sem na črno zemljo, in kaj pravite,	gospodična	Jula, kaj se je tam zgodilo?Rekli so: Kaj pa	A
Pojdi na tisto svetlo sonce! - Kaj bi zdaj,	gospodična	Jula?Nerodno je v zraku viseti, med soncem in	A
nerodno pa je, če je človek sam ... ne zamerite,	gospodična	Jula, ali bi ne hoteli viseti z menoj?“ Jula	A
je zasmejal. Tam je bila naslikana zanimiva	gospodična	Amelija Veilchenblutova. Pljunil je in nato	A
Ne čemeren! Vesel sem, da vas vidim,	gospodična	Minka - kakor sem vesel in srečen celo v sanjah	A
je trenotek prej sedela njena mati. ”Ne tja,	gospodična	Minka, sedite bliže, kamorkoli ...Ne tja!“	A
ljudstvo: sovraži zdravnika. Jaz pa mislim,	gospodična,	da na svetu ni lepšega poklica, kakor je poklic	A
potreba tega besedovanja? - Saj nisem prišel zato,	gospodična	Minka, da bi tožil in da bi poveličeval to svojo	A
besedo?“ ”Eno samo besedo bi rad slišal danes,	gospodična	Minka! Toplo besedo, prijateljsko - drugega	A
kakor danes ... Zmerom sem vas imel od srca rad,	gospodična	Minka, in nikoli ne bom pozabil vašega obraza	A
stoji pred njim, v tisti tihi, gosposki krčmi,	gospodična	Minka, črnooka, belolica, in opira roke ob boke	A
je vračala po blatni stezi proti lopi. ”Hej,	gospodična	Minka!“ je zaklical.”Kaj ne pričakujete nekoga	A
srcu!“ ”To je vse lepo in ti dela veliko čast,	gospodična	Matilda -“ je govoril Ferjan slovesno, ”ampak	A
in je položil narahlo svojo roko na njeno. ”	Gospodična	Matilda ... nekoč, ob tistih časih ...“ ”Saj si	A
-- Prišla nama je naproti mlada in lepa	gospodična,	ki je že od daleč z ljubeznivim smehljajem pozdravljala	A
najboljši slovenski leposlovni list, ki mu je ime ”	Gospodična	Cizara“; škoda le, da ne smem povedati, kje	A
”Kako da bi jo bil ljubil? Odkod,	gospodična,	to vprašanje?“ Povesil sem bil oči, toda	A
neokreten moj jezik. ”Resnično sem jo ljubil,	gospodična,	kakor ljubi človek udobno življenje in toplo	A
kakor mrzlo kopel v avgustu? Ali sem jaz kriv,	gospodična,	da vas ne poznam dalj nego par tednov, par mesecev	A
kakšno materialno prihodnost sploh ne mislim,	gospodična!	To se pravi, ne mislim toliko na svojo prihodnost	A
potna in zabuhla. ”Kako bi bil pozabil na vas,	gospodična	Marica?Zmerom sem mislil na vas ...“	A
zaspano močjo, da bi se opravičil. ”Glejte,	gospodična	Marica, ves sem truden in žalosten, ne glejte	A
... ”Žal mi je tistih tihih večerov,	gospodična	Marica, in hvaležen sem vam zanje, kakor sem	A
me je kdaj oblagodaril z njim, Ali oprostite,	gospodična	Marica, daleč vodi moja pot in težka je ...“	A
pa je čepela v dve gubi sklonjena starikava	gospodična	drobne glave in dolgega, ostrega nosa, ter je	A
pozabil zakriti luknjo na rokavu; starikava	gospodična	je z velikim šumom zaprla svojo knjigo ter ostro	A
poglej, vsi te prosimo - zaigraj nam!“ ”Dà,	gospodična,	že o prihodu na stopnicah smo poslušali vaše	A
mislimo, kako divno igrate ... Lepo prosimo,	gospodična	...“ V hipu se je vrnila na Anin obraz vsa	A
Tako je živela Francka ob teh večerih kakor	gospodična	iz lepih viteških časov in njen vitez se je	A
krčmarjevo hčer, ki je nesla kozarce skozi izbo. ”	Gospodična	Ana, zakaj ste nas ostavili?Prisedite malo!	A
poznava,“ je odgovoril Lojze. ”Takrat je bila	gospodična	še otrok in gospodje iz trga še niso zahajali	A
Metka?“ . / . / stran 325 . / Stala je na pragu	gospodična,	zelo še mlada, precej debela, obraz okrogel	A
odkril spoštljivo in se je poklonil: Dovolite,	gospodična	Marica, da vam podarim ta skromni šopek v znamenje	A
NA VÉČER I	Gospodična	Ana se je poslavljala.Ekspeditorica Helena in	A
in egoizmu; to bo trajalo pol ure. Dotlej ...	gospodična	Helena, kakó mislite o majhnem sprehodu?Noč	A
Noč je jasna in poetična ... hm, kot vaše oči,	gospodična	Helena ...“ ”O! -- za kazen mi prinesite pelerino	A
je!“ hitel je Blažon. ”Dà, to je moja pesem,	gospodična	Ana ... Videl sem nekoč sliko; izdelana je bila	A
mežikal na svojo desno stran, kjer je sedela	gospodična	Helena.Učitelj Slak je vzdihnil od hrepenenja	A
ter gledala na mizo. ”Ali ima bled obraz ta	gospodična?	“ ”Bled kot od mramorja,“ je odgovoril učitelj	A
je stala pred njim. ”Ah, kako me veseli ...	gospodična	Ana ...!“ ”Dolgo časa me niste opazili ...“	A
pôten, kakor da ima opravkov čez glavo. ”Ali	gospodična	Helena, kam odhajate?... Ples se pričenja ...“	A
ga je zgrabil Majer z obema rokama za rame. ”	Gospodična,	glej: Grivar -- tisti Grivar iz generacije,	A
Pa svoj odhod ste zopet odložili?	Gospodična	Mrakova je nekaj govorila, da mislite v Monakovo	A
vlažnem pesku s praznim jerbasom v roki. ”	Gospodična!	“ Zadnik je vstal in stopil iz lope. ”Hočem	A
Jaz nisem nobena dobra partija: ali ni tako,	gospodična	Pavla?“ Odtrgal je z grma velik, rumen list	A
stopnic je obstal in pripomnil: ”Namreč za vas,	gospodična	Pavla!“ V tistem hipu pa se je že razsrdil	A
taki ljudje, kakor recimo, gospa Božičeva ali	gospodična	Pavla, ljubijo kaj trdnega, gotovega.A ti -	A
učitelj iz Orešnika, nekoliko uradnikov in mlada	gospodična,	hči nekega posestnika iz okolice.Vrnila se je	A
ni novega. . / . / stran 55 . / Klanjam se,	gospodična	Helena!“ Izpreletelo ga je toplo, ko je stisnil	A
prvem so sedeli Rekar, Helena, Nikolaj in ona	gospodična	iz mesta, v drugem je bilo troje uradnikov,	A
. / . / stran 58 . / Nikolaj je molčal in	gospodična	poleg njega se je dolgočasila.Ni ga niti vznemirilo	A
ter legle mrzle in temne na njegovo dušo.	Gospodična	se je naslanjala težko ob njegovo ramo; ko se	A
izpremenila ... in tudi vi ste se izpremenili,	gospodična	Helena!“ ”Kakor se vse izpremeni v senci	A
ne bilo zgodilo... četudi... Razpolagajte z mano,	gospodična	Helena!“ Hotel je povedati vse kaj drugega	A
zaprla klavir. ”Hvaležen sem vam neizmerno,	gospodična	Helena!Zakaj ne nadaljujete?“	A
Dolgčas mi je bilo; moje deklè, vitka, bleda	gospodična	s sentimentalnimi očmi, je bila daleč nekje	A
stresal z glavo, da me je poleg sedeča starikava	gospodična	vsa preplašena gledala ... Pravil sem, da leži	A
/ ”Šele to uro, ko se poslavljamo od vas,	gospodična	... šele to uro čutimo vsi žalostni in potrti	A
oči so se širile ob bojazni. ”Jaz sem tisti,	gospodična	Helena, ki vas je ljubil bolj nego svoje življenje	A
Kaj lepota, kaj mladost, kaj zdravje! ... Mlada	gospodična	lepe zunanjosti ter z nekoliko dote želi znanja	A
Razgovarjala sva se z milostivo o resnih rečeh,	gospodična	Ana ...“ Ana se je ozrla na Marnovko s hipnim	A
skozi okno in frfota prestrašen ob stropu. Ali	gospodična	je bila blažena, da se je igrala z nebeškimi	A
zidovje se je treslo od hrupa ... Dotlej je živela	gospodična	kakor v samostanu.Dacar, - takrat je bil praktikant	A
ima velike in pobožne; in nikoli se ne smeje.	Gospodična	Rozalija je bila samo enkrat zaljubljena; idealno	A
cmokov -- zakaj da bi ne bili estetični? In	gospodična	Rozalija se mi zdi ne samo za šalo, temveč popolnoma	A
stran 211 . / ”Meni boš rekel teta, Olgi pa	gospodična.	“ ”Sva že prijatelja, ampak ne reci mi gospodična	A
gospodična.“ ”Sva že prijatelja, ampak ne reci mi	gospodična,	Olga mi reci!“ ”Saj nisi krav pasla z njim	A
nisi krav pasla z njim! Spodobi se, da ji rečeš	gospodična	in pri tem ostane!... Kako je sestradan!“	A
samostojna, bolj izrazita: v eni osebi dekla,	gospodična,	laikinja, sestra in gospa mati.Kakor druge je	A
Sredi bujnih nasadov paradižnika se je kretala	gospodična	kandidatinja grofica Mercedes.Zdaj pa zdaj se	A
materinska ljubezen ji je sijala na licu. Takrat je	gospodična	Mercedes dvignila svoj obraz. Nejevoljno se	A
O, mati!« * Samostanski škrjanček, vesela	gospodična	Anica je povešala že nekaj dni glavo in bledela	A
pride obiskat v sredo. In zdaj je bila sreda in	gospodična	Anica je bila vsa nemirna.Njena žalost so bili	A
vzkliknila sestra Neža: »Gospod papa so na porti,	gospodična	Anica!« Deklica gre, je vštric ob sestri vratarmolit	A
je vštric ob sestri vratarici in obstoji. »	Gospodična	-« Anica se zgane. »Mercedes,« pove vratarica	A
svoji otroško sladki pameti je molila tedaj	gospodična	Anica k Jezusu, svojemu Izvoljenemu: »Daj, moj	A
za bolj izbrane obiskovavce na levi je stala	gospodična	grofica Mercedes, onstran je šumela vsa v temni	A
bolestno zresnilo. Takoj je dočitala in rekla: »	Gospodična	Mercedes! Oprostite!Vidim, da tega res ne bi	A
tega res ne bi bila smela brati. A ker sem,	gospodična,	- zaupajte mi svojo bolest!Zaupajte kakor materi	A
gospa mati Serafina. Ob levi ji je šla laikinja	gospodična	Mercedes.Sestre Elekte in Engelberte gospa mati	A
pod belimi, drobnimi prsti sestre Ljudmile.	Gospodična	Mercedes je pela sopran solo.Še pred letom je	A
zadnjo noč sta bedeli pri Elekti mati Rafaela in	gospodična	Anica.Gospodična Anica je molila naprej, mati	A
pri Elekti mati Rafaela in gospodična Anica.	Gospodična	Anica je molila naprej, mati Rafaela je odgovarjala	A
pesek v svoji uri in obrnila svoj čudni časomer.	Gospodična	Anica je vzdihnila; »Hladno je, mati Rafaela	A
Poslušaj, ali diha.«	Gospodična	Anica je pristopila in se nagnila nad bolnico	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani