gospodična (101-200)

veselico? DOLINAR: Na veselico nisem prišel,	gospodična	Ana. ALMA: Kako? Vaše besede so nekako skrivnostn	A
polna skrivnosti in rad bi se jih iznebil.	Gospodična	Ana, hotel sem vas nečesa prositi, a zdaj še	A
naposled je stopil k naši mizi: ”Kako vam je nocoj,	gospodična	Ana?“Roka se mu je tresla, ko je vzdignil kozarec	A
... DOLINAR:	Gospodična	Ana - ali ga ne razumete?! MARTA: Pustite	A
BROŠ: Eh, - prosim vas ... In	gospodična	Ana je zadovoljna ... Ubožica, - živela je kakor	A
ALMA na pragu: Gospod Koželj! KOŽELJ:	Gospodična	Alma! ALMA: Kaj pomeni to?	A
Takoj dol! In vas, gospod Dolinar, kliče	gospodična	Ana!Zmenite se zanjo!	A
plesala z vami. DOLINAR hladno: Na uslugo,	gospodična.	ANA: Če boste plesali, kakor govorite, bo	A
jako mrzel. DOLINAR: Nisem najboljše volje,	gospodična.	ANA: Razvedrili se bote.	A
ste prosti in brez doma ... Kamorkoli pojdete,	gospodična	Ana, - spominjajte se name; nihče vas ni ljubil	A
MARTA iz obednice: Kje je Jakob? DOBNIK:	Gospodična,	Ruda vam je dejal, da pojdite odtod ... Pospravite	A
počasi proti levi; pri durih v domačo sobo:	Gospodična	Nina, ali sanjate? NINA znotraj: Dober	A
Klavir utihne. MAKS: Zelo se skrivate,	gospodična	Nina... NINA: Drugi me skrivajo, zato ker sem	A
NINA: Rekli ste, da jo ljubite. MAKS : Ali	gospodična	Nina, - Ninica, otrok! NINA: Jaz sem vas	A
naočniki, pride počasi naprej: Klanjam se,	gospodična	Nina! Maksu nekako malovažno: Servus!Pogleda	A
Francka v gostilnico. Kaj pa vi,	gospodična	Nina, zmerom kloštrski? NINA: Zmerom. Maks	A
Sede na levi. No,	gospodična	Nina, sedite malo k meni... NINA: Moram gor	A
MAKS: Vrhu tega. FRANC: Ali se vam ne zdi,	gospodična	Nina, da je najlepše tako mirno, tiho življenje	A
MAKS hipoma: Ali bi ne popotovali radi,	gospodična	Nina? NINA: O - dà!	A
Vzame klobuk in palico, gre k Nini: Z Bogom,	gospodična	Nina...Zvečer se morda še malo vidiva...	A
že vsi tam. . / . / stran 33 . / FRANC: No,	gospodična	Nina, vi se torej poslavljate? NINA: Da,	A
FRANC: Je že tako... Nini: No,	gospodična	Nina, lepo se zabavajte v kloštru, z Bogom!	A
preživahnem razgovoru sem ti pozabil povedati, da	gospodična	Olga nikakor ni hotela vzprejeti tvoje odpóvedi	A
bogom, gospod Strnén. STRNÉN: Klanjam se,	gospodična	Olga! Olga odide. ŠESTNAJSTI PRIZOR	A
same skrbí, - saj veste, kako je z otroci ... In	gospodična	Pavla, vaše zdravje napreduje, kakor se vidi	A
Verbičevi. FROLÈ: Ravnokar smo govorili o vas,	gospodična	Pavla, in o vašem romantičnem častilcu. STRNÉN	A
STRNÉN: O Mlakarju. - Kakó sodite o njem,	gospodična	Zarnikova? PAVLA: Meni je zoprn, četudi sem	A
STRNÉN: Pa je resnično. Le pomislite,	gospodična:	- odslovil je vse svoje ljubice, odpovedal se	A
zaljubljen. STRNÉN: Ali nimate usmiljenja zanj,	gospodična?	Žrtvoval se je edino zarad vas in se obenem podal	A
Mama, pojdiva domú. MAKOVKA: Govorite,	gospodična,	kaj se je zgodilo?Jaz slutim nesrečo, - in vi	A
grof Paris je zasnubil tvojo roko. DOJKA O	gospodična,	to je mož!Tak mož kot le še kaj na svetu - mož	A
ROMEO slugi svojega spremstva Povej mi, kdo je	gospodična	tam, ki vitezu je bila roko dala? SLUGA	A
govorila z vami. ROMEO dojki Kdo je ta	gospodična	mati? DOJKA Ej, mladi gospod, to je gospa	A
pojdem s tabo, svojim gospodarjem. Dojka zadaj:	Gospodična!	Pridem takoj!	A
misliš blágo, tedaj te prosim - Dojka zadaj:	Gospodična!	Precej: že prihajam! - ne snubi več, ostavi me	A
par besedic! In kaj sem Vam hotela reči: moja	gospodična	mi je ukazala, da naj Vas poiščem.Kar mi je	A
Zakaj glejte!	Gospodična	je še mlada: in zatorej, če bi se hoteli po	A
gospod! Moja gospodijna je zelo ljubezniva	gospodična.	O jejmine! ko je bila še malo punče! - o, pa	A
Paris mu pravijo, ki bi rad vgriznil; ampak	gospodična,	to dobro srce, vidi rajša kroto, pravo kroto	A
zamudí. Julija nastopi LORENZO In to je	gospodična!	Lahka noga pač ne izdolbi kamna trdega:	A
Mrtev! O	gospodična,	izgubljeni smo!Gorje nam!	A
trpljenje nájino. Dojka vstopi DOJKA	Gospodična?	! JULIJA Dojka?	A
Kako modruje! Čujte	gospodična:	Prav nič ne blebetajte o ponosu in o hvaležnosti	A
Glasno. Grof, glejte,	gospodična	že prihaja. PARIS Ah, ravno prav, nevesta	A
PARIS Bog varuj, da bi motil spóved! V četrtek,	gospodična,	Vas vzbudim ob rani zori; do tedáj zdravstvujte	A
na postelji. Dojka nastopi DOJKA Hej,	gospodična!	- Julija!	A
- Hej, jagnjece! Hej,	gospodična!	- Fej, zaspanka!	A
A moram jo vzbuditi. -	Gospodična!	Gospodična!	A
- Gospodična!	Gospodična!	Le glejte, da Vas ne zasači grof še v postelji	A
Nič ne pomaga, moram Vas vzbuditi. Hej,	gospodična!	Gospodična!	A
Hej, gospodična!	Gospodična!	Gospodična!	A
Gospodična!	Gospodična!	- O Bog!	A
LORENZO Jaz čujem šum. - Bežíte,	gospodična	iz jame kug in spanja smrtnega; moč, ki se ji	A
Dovolj! ... Z Bogom,	gospodična	Matilda! MATILDA afektirano hladno: Z Bogom	A
od očetove smrti. GORNIK: Zelo me veseli,	gospodična.	Ugleda Grudnovko: Ah, milostiva!	A
MATILDA: Golob ni lagal? STÉBELCE resno: Ne,	gospodična	...Bil je jako predrzen in nedostojen človek;	A
vidi, da ima postranske namene. - ”Klanjam se,	gospodična	Matilda!“Jaz te vidim, bratec, kakó natanko	A
Prejšnja, s l u g a SLUGA: V predsobi stoji	gospodična	- GORNIK: Gospodična? GRUDEN: Gospodična	A
SLUGA: V predsobi stoji gospodična - GORNIK:	Gospodična?	GRUDEN: Gospodična?	A
gospodična - GORNIK: Gospodična? GRUDEN:	Gospodična?	GORNIK: Kaj ste vi tudi iznenadeni?	A
gospod Gornik. GORNIK: Ah, vi mislite ... Peter,	gospodična	naj vstopi. PETI PRIZOR G o r n	A
zeló nisem ... porušil vašega hrama ... klanjam se,	gospodična!	GRUDEN: Te intimne družbe nečem motiti ...	A
ospredju na desni blizu vrat. GORNIK: Ali	gospodična	- MATILDA: Sedite tja v kot ter se ne genite	A
GORNIK sede na levo zadaj: Kaj mi zapovedujete,	gospodična?	MATILDA: Vi se hočete poročiti z mano, gospod	A
Gornik? GORNIK vstane: Jaz ... oprostite,	gospodična	Matilda - MATILDA: Ne, ne, sedite, prosim	A
nikomur nič storil, nikomur nič! Verjemite mi,	gospodična	Matilda, da sem čisto nedolžen. MATILDA:	A
sedite tukaj in se ženite. GORNIK vstane:	Gospodična	Matilda - MATILDA: Ne, ne, sedite, prosim	A
še mislite ostati tukaj -? GORNIK: O jaz -	gospodična	Matilda - - MATILDA: Nobenih ovinkov!- Ljudje	A
zaprosili mojo roko? GORNIK: Ne, nikakor ne,	gospodična	Matilda. MATILDA: Ne storite tega, rečem	A
MATILDA: Tudi? GORNIK: Čisto odkrito vam povem,	gospodična	Matilda, da nikoli nisem mislil, da niti od	A
govoriš zanj, nič čudnega. Toda oprostite,	gospodična	Matilda, nisem govoril z vami ... DRUGI	A
n i k, M a t i l d a GORNIK: Klanjam se,	gospodična	Matilda! - MATILDA: Dober dan, gospod Gornik	A
MATILDA: Dober dan, gospod Gornik! - GORNIK:	Gospodična	Matilda, razjasniti vam moram neko stvar, prositi	A
imeli bi miru in veselja. GORNIK: To nameravam,	gospodična	Matilda.Hotel sem samó pogledati svet.	A
poštenim in nepoštenim. Nikar se ne hudujte name,	gospodična	Matilda. MATILDA: Jaz se ne hudujem čisto	A
Vstane.	Gospodična	Matilda, če se kedaj spomnite name, nikar se	A
otožno: Rad bi dal rokó gospodu Kadivcu. Prosim,	gospodična,	recite mu, da ga pozdravljam. MATILDA k	A
zatožim ženi, da ste me vščipnili. KOKALJ	Gospodična	Pepca, kaj res ne razumete več šale? PEPCA	A
Prosim, gospod komisar. MENTEJ Plačal bi rad,	gospodična.	PEPCA Saj sem že vse zapisala.	A
stekleničko in komaj izdavi): Dobro ‒ jutro ‒	gospodična	‒ Pepca. PEPCA Kaj ste se mar prehladili,	A
Se potem rade prismode. Res nimam rada,	gospodična.	PEPCA Oprostite, gospa.	A
kar bojim. MENTEJ Odkritosrčno dekle ste,	gospodična	Pepca. PEPCA I, kaj bi pa tajila.Saj še svetega	A
Kaj ne? KOKALJ	Gospodična	Pepca.Na kolenih vas prosim, molčite.	A
žena. VSI Bravo. Živjo. MENTEJ Jaz sam,	gospodična,	vam pa kupim še drugo posteljo. PEPCA Tone	A
Saj je tudi prej ni bilo. Videla bi jo bila	gospodična	Veronika že bogve kdaj.Le stari gospod je siten	A
Amerikanec.	Gospodična	Ema. Učitelj.	A
Ne čudite se, gospoda, temu prizoru. Jaz in	gospodična	Ema sva zaročena in naravno je, da se je zatekla	A
Poroka nanjga čaka, zato tako hiti; prelepa	gospodična	Severa se moži. Zvečer jo je poročil, do polnoči	A
delo. Pri vežnih vratih me je ustavila znana	gospodična,	ki je pridrevila v domači obleki in vsa zmršena	A
na okno. Takó je Evka gledala na cesto kakor	gospodična,	in opazovala, kako se vzpenja openski tramvaj	A
na dve sto sedemindvajseti strani,« je rekla	gospodična	Anica. In strani so zašumotale.	A
jo je gledal in čakal. »No torej,« je rekla	gospodična	Anica.»Kaj pride, ko je zime konec?«	A
stran 71 . \/ »Gotovo, pomlad,« je še rekla	gospodična	Anica. Ne, ne razumejo, o kateri pomladi pravi	A
Njemu pa so gorela lica, ker je bila Sonja že	gospodična.	A vse drugače kot pred novim učiteljem so mu	A
na posteljo, nato je sedla. »Samo trenutek,	gospodična,	prosim,« je rekla in kimala z glavo.»Samo trenutek	A
kópala se boš v morju in hodila po ulicah kakor	gospodična!	’« »In si prišla.«	A
rekel. »Zdaj jo bom odmaknil in vas... poljubil...	gospodična...	« Njene oči so oživele.	A
je razgrnil pred sabo. »Ali smem vstopiti,	gospodična?	« »Sama želim ostati v svojem kupeju,« je rekla	A
nismo v dvajsetem stoletju? Ne, vidite, draga	gospodična,	stvar je zelo preprosta: Vi povabite nas, naj	A
preprosto in skoraj hladno povabil: »Bi šli tudi vi,	gospodična	Luciana?« Luciana si je popravila krilo, potem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani