Zagotovo bi bila obležala prav v največji črni mlakuži, če ne bi Tomaž še pravi čas priskočil in jo srečno ujel v naročje. »Ne zamerite mojim prascem, gospodična,« je zajecljal pastir in se za hip zazrl v njene velike modre oči, »komaj nekaj tednov so na tem svetu in nimajo še zdrave svinjske pameti.«
»Prasci pač niso ničesar krivi,« se je nasmehnila grajska gospodična in se za hip zazrla v njegove temne oči.