»Drevesce je bilo žlahtnega plemena, pa je bolehalo, ker je imelo malo sonca. Torej sem se drznil presaditi ga na najlepše mesto v vrtu, kjer ga obseva sonce od jutra do večera, in prosim, gospodična, poglejte le, kako veselo rase; kako bohotno cvete, da ga je milina gledati.« Gospa predstavi hčeri ritmajstru Mokošinyiju. Berta je vsa zmočena in od sramote ne ve, kam bi pogledala.