glas (701-800)

nenavadno, kakor da se sam s seboj pogovarja en sam	glas.	Nič ne pomaga, je rekel glas, ki bi lahko	A
pogovarja en sam glas. Nič ne pomaga, je rekel	glas,	ki bi lahko bil moški, lahko pa tudi ženski	A
Ampak saj ne zna plavati, je odgovarjal drugi	glas,	ki je bil natančno tak kot prvi.Saj ravno zato	A
. / . / stran 96 . / okno, stokajoči ženski	glas	je tam nekje zunaj.A to? reče Amalija, to je	A
noter, pahniti jo bo treba v vodo, je slišala	glas	prejšnje noči, ker ne zna plavati, zato, zdelo	A
Hlub?... je med dolgimi presledki klical moški	glas.	Prihajati je moral od nekod izza temnega in zamolkleg	A
tako daleč, da je lahko samo še sanjska. Neki	glas,	ki ga še nikoli ni slišal, neka beseda, ki je	A
izgine. Ostane pokrajina, lajež domačega psa,	glas	drage osebe, ki je ostala ob ognjišču, na dvorišču	A
neposlušnosti, je rekel župnik Janez, to je bil njegov	glas,	vendar ga ni bilo v prostoru, samo glas, pa	A
njegov glas, vendar ga ni bilo v prostoru, samo	glas,	pa naj bo takšna ženska drugim za zgled izpostavljena	A
petdesetimi patri, ga je prisililo, da je dvignil	glas:	Ali je kdo tukaj, ki ni prebral Konstitucij	A
vaseh... Spala sem, a moje srce je bedelo,	glas	mojega ljubega, ki trka!Slekla sem si obleko	A
zaradi tako neverjetnega podatka spravili ob slab	glas	svoje povsod znano gostoljubje do ogrskih romarjev	A
padli na kolena, kajti menili so, da je grom	glas	Božji, in nobenega dvoma ni bilo, da je tudi	A
spali v bližnjih hospicih, se je naglo raznesel	glas,	kako tukaj ravnajo z župnikom Janezom.Neka ženska	A
njo v tem prostoru, ali oni, čigar ukazujoči	glas	odmeva pod oboki samostana.Ta, ki stopa od okna	A
Windisch, pa lahko gledaš, kako se brijem. Njegov	glas	ni bil raskav, bil je hripav, od petja, vina	A
peljala, skoraj v kočiji. In ko se vrneva, je na	glas	zasanjal Windisch, bom jaz polkovnik in ti moja	A
hoja je takšna kakor nekoč po dvorišču, njegov	glas	je enako raskav, njegov smeh glasen, kakor nekoč	A
krohot in kozlovsko meketanje. Včasih je bil tvoj	glas	prijetno raskav, ko sem te naslednjič srečala	A
. / stran 377 . / Na koncu je postal tvoj	glas	meketanje, kozlovski smeh.A zdaj ti ni do smeha	A
Marija Terezija, je klical njegov neslišni	glas	in četa kirasirjev, ki mu je v daljavi sledila	A
da je slišal iz nje človeško govorico, njen	glas,	nek moški glas, ki ji odgovarja.Slutnja, ki	A
nje človeško govorico, njen glas, nek moški	glas,	ki ji odgovarja.Slutnja, ki je sedela na vrhu	A
hiši je nekaj padlo ali se razletelo, moški	glas	je nekaj zahrumel za njo, potem se je obrnila	A
je nekoliko rentačil, vendar ga je njen blagi	glas	umirjal in uspaval.Kadar se je doslej ukvarjal	A
hotela?.,. Koštruna, renči neslišni Windischev	glas,	koštruna bi bilo treba namočiti v tisti reki	A
boš lišpala, ker si lepa, ker si zala, tvoj	glas	je mil, ko poje vojaške pesmi, iz tvojega telesa	A
pride senca: spala sem, a moje srce je bedelo,	glas	mojega ljubega, ki trka; počasi se spušča, sede	A
tega ne bodo storili, sta rekla oba skoraj v en	glas,	če se bo odpovedala svojemu pogubnemu vplivu	A
usekati s tisto gajžlo? Mahni ga, zakliče moški	glas,	saj ti ni brat, in množica se zakrohota, in	A
Prav lahko bi se zgodilo, da bi se raznesel	glas	o čudežu, navsezadnje je tudi v hiši marsikdo	A
ji je spet rekel, nemara je njegov starikavi	glas	spet rekel, pojdi domov, pojdi domov, Marija	A
ampak od tega, kako je to povedal. Imel je tak	glas	in tak obraz, da je bilo vse zelo resno in zelo	A
preden sem vstopil. Gruden in Metod sta kar v en	glas	zaklicala, Krištof, pridi noter.In kaj mi je	A
gubasta, da me je treslo po hrbtenjači. Njegov	glas	je bil posebej nekaj strašnega.To je bilo eno	A
ustjem proti tvojemu obrazu. Potem slišiš svoj	glas,	ki reče, da je bilo polno rdečih žilic, in to	A
razžarjeno kovino, potem svetleje, kovinsko in gre	glas	narazen, na vse strani, ob stene in skozi ulice	A
Tak hohot se sliši in potem vmes jecljajoč	glas,	ko loviš sapo in rečeš: To je njeno slavno opizdje	A
podobo mesta. Zakaj kopičiš to moč, ta topi	glas,	ki se zajeda v grlo?Razdražena, mezeča sluz	A
v oči in ves bled in ves miren skoraj na ves	glas	rekel: Krištof, zdaj boš videl, kako jih bo	A
tabo, Krištof, je rekel, spiš in spiš. Njegov	glas	je bil obupen.Nekakšno javkanje s posebno frekvenco	A
mastne krvi. Gori je potem tiho in temno in	glas	tvojega telesa, ki se pomika skozi gosto tišino	A
hrup, ki ga znenada prekine vreščeče javkanje,	glas	s posebno frekvenco.V možgane gre in skoz.	A
in zračne plasti in kar naprej slišiš tisti	glas,	okrog je noč in nekje se naslanjaš na steno	A
hkrati daleč ob reki in šumenje voda, izgubljen	glas	med njimi.Ali čutiš mezenje tkiva, usahnjeno	A
svežega groba, zalitega s solzami. In v ušesih	glas	duhovna, ki ji naroča: »Roke, ki je svojo	A
premakniti. Telo se je silovito premaknilo zvok,	glas	ni prihajal iz ust, zakaj v ustih je tičala	A
hodnika z glasno kletvico posredoval. Oster moški	glas	je vzkliknil in to je bil pravi rez.Smeh je	A
goni to svojo zgodbo, da gre v vse prostore	glas	o njej in vsi že vejo za sleherno podrobnost	A
Fastl pozvoni, iz domofona se zasliši moški	glas,	s Fastlom govorita nekaj v narečju,ki ga ne	A
so zanetili grmado, piše kronist, je na ves	glas	zavpil: O, moj nebeški oče!O, moj usmiljeni	A
postaje, včasih veter prinese hreščeči ženski	glas	iz zvočnikov, ki napovedujejo odhode vlakov	A
čudežih mogočno. Njegove oči strme in njegov	glas	globok.Leto je bilo 1776 in nobena krava na	A
Tekst mora doseči dno, sem rekel in slišal svoj	glas,	ki to govori, mora doseči dno: bolj ko se potapljamo	A
izklopim, hudiča rdečega telefonskega. Ženski	glas	je rekel: Jože? Ni Jože, sem rekel.	A
Od železniške postaje je prihajal osamljeni	glas	zvočnika, ki je sporočal odhode vlakov.Eden	A
postaje, včasih veter prinese hreščeči ženski	glas	iz zvočnikov, ki napovedujejo odhode vlakov	A
zadržana zapornica smeha. Stara gospa je imela	glas	kot star gospod.Imam bariton, je včasih rekla	A
smehu, bila je gospa inženir, imela je moški	glas,	se pravi bariton, običajno je bil ta glas nekoliko	A
moški glas, se pravi bariton, običajno je bil ta	glas	nekoliko raskav. Stara gospa je vsako jutro	A
oni strani je bil vljuden in prijeten moški	glas.	Torej je, je v zvezi.	A
inženir, ko še ni imela baritona, ampak biserni	glas.	Slikala se je pri njem, ko je diplomirala.	A
premislila. Ta trapa bo rekla, je rekla na	glas,	da sem nora.Včasih se je pogovarjala na glas	A
glas, da sem nora. Včasih se je pogovarjala na	glas,	kot mnogi stari ljudje, ki živijo sami. Odprla	A
znane glasove. Šum velike predavalnice, njen	glas,	kinekaj govori, nek drug glas, ki ji oporeka	A
. / . / stran 64 . / nekaj govori, nek drug	glas,	ki ji oporeka.V ospredje se je potem prebilo	A
V tej popolni izčrpanosti je zaslišala svoj	glas:	Lahko pa bi se me dotaknila s svilo svojega	A
vrtu. Roka, ki je pisala, je bila njena, tudi	glas	je bil njen, toda pisava je bila njegova, besede	A
namesto baritonskega godrnjanja je neki zveneči	glas	rekel: Kako lepo jutro.Jutro je bilo grdo, kot	A
govori nekdo drug, gospa pa samo odpira usta.	Glas	je bil visok, vsekakor ne bariton, čeprav mlada	A
vedela, kaj je bariton. Bil je visok, počen	glas,	vsekakor nenavaden, in nikakor podoben nečemu	A
bilo spremenjeno. Ni pomislil, da bi bil to	glas.	Morda zato, ker ta dopoldan ni še nič nergala	A
da tudi gospe niso opazile, da bi bil njen	glas	danes spremenjen.V razburjenju, ki ga je prinesla	A
gotovo ni bila več. To noč je slišala njegov	glas.	Samotni ljudje vejo, da se šumi v temi okrepijo	A
to je vendar grozno. - Ah, je rekel njegov	glas,	to je vsa groza samotnosti, ko te ni bilo več	A
deset dni uspelo dobiti na telefon, je bil njen	glas	razburjen.Kje hodite? je rekla.	A
glasove in kadar je med njimi prepoznala njegov	glas,	kadar se je ta glas iz mirnega govorjenja spreminjal	A
njimi prepoznala njegov glas, kadar se je ta	glas	iz mirnega govorjenja spreminjal v klicanje	A
potem samo še zapisati. Vendar, kot je rekla,	glas	potem vseeno ne pride od zunaj, ampak je nekako	A
hočemo le s kakim hlepečim trzajem zateči kak	glas,	se kelih zlepi in hladna kelihova lepljiva tvarina	A
hkrati s pesnikovo ljubo, ki je imela biserni	glas	in je včasih nosila svileno krilo.Nič shizofrenega	A
bili nočni šumi, s katerimi je prihajal nočni	glas,	ki je bil zmeraj dlje časa v njej.Ta je imel	A
konjar, so se obotavljali. Neke ženske so se na	glas	smejale, ko je šel mimo njih.Zahteval je, naj	A
ki se mu je zdel tako znan. Seveda, bil je	glas,	ki ga je zmeraj slišal: Le tako naprej, Glavina	A
Kaj?	Glas,	je rekel Glavan. Kakšen glas?	A
Glas, je rekel Glavan. Kakšen	glas?	Glas je rekel: Le tako naprej.	A
Kakšen glas?	Glas	je rekel: Le tako naprej. Tako je zmeraj	A
črke, tekst. To je tekst, je skušal reči, a	glas	je ostajal v grlu, v prsih ali kje, to je tekst	A
prestopil mejo med hrupom in tišino, je stišal	glas.	Ko so profesorji hodili skozi študentovsko jedilnico	A
5. »Sveta nebesa!« je zaklical ženski	glas.	»Saj ja ne bo tega storil!«	A
kakšno ubijanje ali vojna,« je rekel ženski	glas.	»To je nekaj drugega,« je rekel Rus in	A
realni svet je tu. Anin rokopis, njen živi	glas	po telefonu, to je seveda nekaj drugega.To so	A
tresljaji srca, ki jih prenese roka v pisavo,	glas	skozi aparat.A vseeno je daleč, tako daleč.	A
Najbrž zato, ker je Gumbo zmeraj mislil. In to na	glas.	Dottore Oristide.	A
rečemo: midva sva okajena. To je rekel na	glas.	Ona je ponovila.	A
je improviziral na klavirju, potem je hripav	glas	zapel: I love you once, / I love you twice	A
toda zmeraj so kje ležala njena pisma, njen	glas	je prihajal v prostor po telefonu, lebdel je	A
1.	Glas,	ki ga je prebudil, se mu je zdel znan.	A
zjutraj je zaslišal govorjenje z ulice. Moški	glas	v sunkovitih stavkih, ženski, ki mu je odgovarjal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani