nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Katarina med oddaljenim grmenjem zgodnjega jutra sliši čudno ječanje, ženske vriske in stokanje, njenih nočnih in sanjskih prisluhov še ni konec. Dvigne glavo in posluša, tudi Amalija se obrne na postelji, kaj je? reče in se zasmeje, ne moreš spati? misliš na temnega moža, kako mu je že ime, Simon? Katarina ne misli nanj, tudi na Windischa ne, kako se v tem blatnem jutru v nekem vojaškem taborišču prebuja in jezno gleda svoje z blatom obrizgano belo oblačilo, Katarina zdaj začudeno posluša tja v majhnookno, stokajoči ženski glas je tam nekje zunaj. A to? reče Amalija, to je Magdalenka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani