dom (801-900)

ter se mu čudil in se mu smejal. Da bi imel	dom,	ko je noč tako mrzla in ko je žalost tako težka	A
Pojdi z mano, tam pri meni in pri tebi je tvoj	dom,	najina gorka soba čaka nate, kakor je čakalo	A
je čakalo nate moje srce ...“ Da bi imel človek	dom!	...	A
tistih otročjih časih sem mislil, da si zidam	dom,	da sem ga opremil po svojem okusu, zase in za	A
bilo prostora. In res sem sezidal prijazen	dom	in sem ga opremil, da bi ga lepše ne mogel;	A
kaj morda ti zavidaš tiste ljudi, ki imajo	dom	in so ukopani v zemljo do vratu?“ Tudi zdaj	A
krvi, je rekel Bajt.“ ”Bajt je gnusoba, ima	dom!	- Kako bi mogel delati ti, ki nimaš doma?	A
se je shajal Slivar pogostokrat z njim. Na	dom	ga ni povabil nikoli, in Hladnik bi tudi najbrž	A
premišljevanja ... kam pač? Naravnost na otrokov	dom.	Kam bi otrok drugam pobegnil, če je v sili?	A
k tebi, lepa mlinarica, da te vzamem na svoj	dom.	“ Mlinarica se je hudo začudila, toda veselo	A
tolažil in da bi se veselil s teboj. Kakor ti je	dom	siroten in ubog, zdaj ti je oče in mati, sestra	A
gore in doline in preko morja, tja na osameli	dom,	na kamenito grudo, na sirotno bajto pod klancem	A
prav nič vesela. Ves lepši je bil ob tej uri	dom	pred njenimi očmi, nikoli poprej ga ni videla	A
zakaj ti si močan ...“ Ugledal je Pavle svoj	dom,	svojo sirotno bajto; vabila ga je s samotnimi	A
Mana se je spomnila na dolino, na polje in na	dom	in zabolelo jo je v srcu. ”Nič dobrega mi	A
zgenila pismo. Ko se je vračala na svoj žalostni	dom,	je šla po skritih ulicah in je ihtela vso pot	A
Mano. Ko je po dolgih ovinkih zasledil njen	dom,	je bilo že kasno pod noč.Potrkal je močno, da	A
srcu. Čisto sem se udomačil tam, tam je bil moj	dom	od nekdaj in tako pozno, prijatelj, sem ga našel	A
pisal baron Patapouf in da bi imel svoj grajski	dom,	tako razkošen in bogat, kakor ga ni imela sama	A
dnu. Ta tesna, gola kamrica je njegov pravi	dom,	ta podoba na sivi steni je njegovo pravo bogastvo	A
je ravna bela cesta in ob cesti je prijazen	dom.	Čegava je bila blagoslovljena bela roka, odkod	A
Kakšno je mesto in kakšna je hiša, ki bo njegov	dom?	Jerob je najbrž debel človek, njegov glas je	A
ali voz se ni ganil, zakaj tam je bil njegov	dom.	Stopil je v vežo, ali pred durmi stanovanja	A
človek, ko se vrača . / . / stran 213 . / na	dom,	ki ga ni videl že tako dolgo.Nič mu ni bilo	A
čez. . / . / stran 228 . / Če je daleč moj	dom,	ali če je že blizu, za naju obádva	A
blizu, za naju obádva je premajhen moj	dom.	Le šest desek podolgo in dvoje počez	A
In tam, Peter, boš imel vsega dovolj; že je	dom	pripravljen, tudi balkon je nad vratmi, lep	A
-- -- ”Tam na tistem kamenju je stal njegov	dom!	Tam je rojen, tja pristojen!“	A
vzbune je otrpel. Mislil je na setev in na mirni	dom,	a nevernik se je tako nepričakovano spet pojavil	A
zatemnjeno stran in dobro vedo, da jim Kulpa brani	dom.	Vojaki pregledajo črno vojsko, bodreč jo k jutrišnji	A
joka na pogoriščih, joka, joka, a ne zdvoji;	dom	je upepeljen, gradili in tesali si bodo novega	A
. / Juranov in Špeharjev pomagata reševati	dom	iz razvalin, ne mislita več na beg v Veliko	A
‒	Dom	Turjaških se oživlja.Odeva si svatovsko obleko	A
zaročnico pred oltar. ‒ . / . / stran 48 . /	Dom	Turjaški znova oživi: plemstvo, oficirji, godba	A
žilavi borci Mohameda. Vid ne misli nanje, le	dom	in oče in sestra so mu pred očmi, vbadajo njegovemu	A
izmučen, poleg njega zeva v nemem molku rodni	dom	... Glej, novo jutro se zajeda v noč, pesem slavcev	A
»Kaj naj mu še dam?« zastoka ujetnik. »	Dom	mi je požgal, na pogorišču ni niti pepela več	A
Kako pa oče tvoj?« »Oče goji polje in varuje	dom.	« »In mati?«	A
svarim: od Stambula se svita krivi meč ... Bog in	dom!	« Gospod Turjaški sede, a dvorana utripa v mučnem	A
Juranovo domovanje molči, tam, kjer je bil sladki	dom,	odganja stara grivina iz pepela ... Turjaški se	A
Ivan Pregelj:	Dom	gospe matere Serafine Virtualna slovenska	A
okenskem steklu. Svetloba je hotela po sili v tihi	dom,	od vseh strani; še v zagrnjeno okno kdove katere	A
zagrnjeno okno kdove katere izmed toliko celic, v	dom	sestre Anaklete, tihe, skromne učenjakinje,	A
edina hči ni srečna, da je zapustila bogati	dom,	sijajnost življenja.Hrepenela je po njem, sladka	A
Tako pač! To je naš	dom,	to je tvoj dom, gospa mati.Smrt in molitev.	A
Tako pač! To je naš dom, to je tvoj	dom,	gospa mati.Smrt in molitev.	A
je odhajala, ko je zapuščala svoj dolgoletni	dom,	so jokale vse matere in vse sestre in v sestri	A
kraljica-vdova ob grobu črnega soproga... * Stoji	dom	gospe matere Serafine, od sonca božjega oblit	A
ljudje, in gnusob, ki jih grešijo odrasli. Stoji	dom	gospe matere Serafine, kakor na dlani božji	A
zaplakalo na Peči in je imelo očeta in mater in	dom	in je bilo zapuščeneje od negodne ptice, ki	A
predpogoje, da bo najlepši in najmogočnejši	dom	v obsegu devetih in devetih župnij.Ni li tu	A
Sestro je omožil nekam prav bogato, pa lep	dom	ima!« Tudi zdaj ni hčerka odvrnila nič	A
Katra je ljubila godce in godbo. Na	dom	se niti spomnila ni.V plesu in veselju je prišel	A
Sramoto si storil deklici Katarini, mene, moj	dom	in moj stan si izdal zasmehu in roganju s svojo	A
zidove tolminskih hiš. Stopil je v vikarjev	dom,	našel svojo nadušljivo mater v hiši pri Magdaleni	A
* Vikar je prišel v Tolmin in stopil v svoj	dom.	Našel je vrata odprta, dasi je bilo še zelo zgodaj	A
sodbi urezali leskovih palic za pot, pustili	dom	in se skrivaj zatekli čez Kolovrat in Ježo na	A
Kaj bo, ko se razidejo vsak za svojim delom na	dom?	Uporniški vodje so morda sami trpeli ob takih	A
Grahovo jo bo vzel s seboj, da bo videla svoj novi	dom	pa meso jedla, ki ga doma nima.Branila se je	A
treh je bil na Grahovem. Razkazal ji je svoj	dom,	hvalil se, kako služi, omenil predrzno, da ima	A
Kako, veš sam. Po njihovi sodbi si prišel ob	dom	in vse.« »Upor je krivica,« je dejal sin trpko	A
skozi okno videl, da so se napotili k njemu na	dom.	Videl je svoje otroke, ki so prijokali iz hiše	A
dne. Peljali so nas na prigrizek v zadružni	dom,	tam sva popila tri litre malinovca in pojedla	A
iz zmrznjene zemlje. »Odnesel vas bom v nov	dom.	Pri nas doma vam bo veliko lepše.	A
družinsko življenje, ampak tudi za navezanost na	dom.	Kadar so razprli široka krila, bi lahko poleteli	A
stari navadi jo je pripeljal k sebi na svoj	dom.	»Ata, poglej!« sem navdušeno zaklical	A
ata, ko je možakar odnesel beločopca na svoj	dom.	Pa ga ni bilo.	A
spominu tudi zato, ker je s svojo navezanostjo na	dom	pokazal, kakšno vrednost ima domače gnezdo.	A
imeli kos zemlje, kjer smo gojili vrtnine za	dom,	zraven pa je ležalo še četrt hektarja manj uporabne	A
domačim mlekom jo bom lahko spet navadil na naš	dom.	Zagotovo pogreša mleko in nežnosti.	A
»V Kamnik ne grem več. Ne bom jim vozil na	dom,	potem pa nas hočejo še priškrtniti pri plačilu	A
krave. Najprej smo se zapodili v Domžalski	dom.	Tam smo vzeli iz nahrbtnikov malice, si zraven	A
novotarija, kot je bilo slikanje! TRIGLAV, MOJ	DOM	Dovje se mi je od samega mojega prihoda	A
nastala moja najbolj znana pesem Triglav, moj	dom.	»Nastala je na cesti,« odgovarjam vsakomu	A
to prava resnica! Besed za pesem Triglav, moj	dom	nisem napisal jaz, pa tudi Simon Gregorčič ne	A
dve vrstici povesta veliko: »Oj Triglav, moj	dom,	kako si krasan! Kako me izvabljaš iz	A
v skalovju hladan, oj Triglav, moj	dom,	kako si krasan!« Brez samovšečnosti	A
najvišji vrh kot jaz sam. »Oj Triglav, moj	dom,	kako si krasan!« Če bi ponavljal samo	A
Posebno duhovni: »Kako pa naj bo Triglav naš	dom,	ko pa je vendar vsakemu verniku jasno, da so	A
pa je vendar vsakemu verniku jasno, da so naš	dom	nebesa?!« so mi oporekali. »Saj na Triglav	A
najvišjem slovenskem zemljišču - Triglav, moj	dom.	Pesem je bila tako preprosta, da so jo tudi drugi	A
kot lahna poletna sapica. »Oj Triglav, moj	dom,	oj Triglav, moj dom...« je odmevalo v naših srcih	A
sapica. »Oj Triglav, moj dom, oj Triglav, moj	dom...	« je odmevalo v naših srcih tako silovito in	A
odbor soglasno sklenil, da se nov planinski	dom	v Vratih imenuje Aljaževa koča v Vratih. Ko	A
zraven brž pritaknil še svojo Oj Triglav, moj	dom...	»Oj Triglav, moj dom, kako si krasan	A
svojo Oj Triglav, moj dom... »Oj Triglav, moj	dom,	kako si krasan, kako me izvabljaš	A
na kateri je pisalo: »Ta najvišji planinski	dom	na Slovenskem je postavilo Slovensko planinsko	A
vodovod že deloval. Pa nisem napeljal vode samo v	Dom,	ampak sem pred »planinskim hotelom« naredil	A
Nazaj v planinski raj... PLAZ ODNESEL	DOM	Napuh je velik naglavni greh.	A
1909 mi je namreč plaz v Vratih odnesel moj	Dom,	imenovan Aljažev dom.Bilo pa je takole!	A
plaz v Vratih odnesel moj Dom, imenovan Aljažev	dom.	Bilo pa je takole!	A
planinskemu društvu dramatično pismo: »Aljažev	dom	v Vratih je razdejan!Šlajmerjeva vila pa še	A
stari ljudje sami svetovali, kje naj postavimo	Dom.	Smrlinek in Markec sta mi rekla, da na tistem	A
šestnajstih mesecih je stal v Vratih moj tretji	Dom,	tokrat spodaj zidan in lepo prostoren, postavili	A
Deum ali - kajpada brez petja - Triglav, moj	dom.	ORLOVSKI DOM	A
kajpada brez petja - Triglav, moj dom. ORLOVSKI	DOM	Človek se vse življenje uči, nazadnje	A
zastavil delo za Slovenski katoliški društveni	dom,	ki so ga uporabljali orli.O, koliko homatij	A
je zvedelo, da nameravam postaviti kulturni	dom,	so k meni prihiteli iz Mojstrane delavci iz	A
»Ali ne bi bilo bolje, da postavimo skupni	dom?	Ob državni cesti med Mojstrano in Dovjim.	A
skupnem sestanku so potrdili, da se sezida skupni	dom	- za vse krajane, za vse stranke, za vse barve	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani