nova beseda iz Slovenije
sovražnik, moral je ubogi kmet zapustiti dvor in | dom; | pobegnil je visoko gori v planine in pečine | A |
med bogatim sadnim drevjem. V tej vasi je bil | dom | najbogatejšega kmeta v šentjakobski župniji | A |
Tam, kjer gnezdijo ujede, bo v kratkem naš | dom. | Tam gori se bomo branili, da ne poginemo pod | A |
Zalika je bila ponižno dekle in je živela le za | dom | in za svojo mater.Nikdar se ni laskala ljudem | A |
zase. Ob vsaki priliki so ga vabili na svoj | dom | ter mu kaj radi tudi postregli. Mirko | A |
v Rožni dolini. In tako smo zapustili svoj | dom, | ženo in otroke.Tvoj oče se je poslovil od svoje | A |
pri cerkvi sv. Jakoba. Bali so se iti na svoj | dom. | Sklenili so, da ostanejo rajši v varnem taboru | A |
domov. Tudi oče Serajnik se je spravil na svoj | dom | in v njegovi hiši je prenočila tudi Zalika z | A |
stolp. Ondi je gledal iz line na svoj in Miklov | dom | v Svetnah.Mislil je na svojo nevesto Zaliko | A |
Zala in Almira pri njem. Nato sem odšel na svoj | dom | in tu sem iskal oni ključ, ki zapira in odpira | A |
kakor srni, proti vhodu, ki vodi v skalnati | dom. | Tu pa ustavi obe in prikuje k zemlji | A |
poprime nesrečno deklico in jo odvede v skalnati | dom | k svojim tovarišicam. Dvanajs | A |
mladeniča Davorina za roko ter ga odvede v skalnati | dom... | Kmalu potem sta stopili dve nočni prikazni | A |
kakor bi trenil, je bila ta nada uničena. Na | dom | so ji prinesli očeta mrtvega. Vsa obupana | A |
okrevati in pozabiti na svojo vero, na svoj | dom | in na svojega dragega Mirka in očeta Serajnika | A |
greva skupaj oba. Tam v Rožni dolini je moj | dom. | Tam je tekla moja zibel. | A |
je prebivala hrabra deklica, in vsak ti ve za | dom, | kjer je gospodarila s svojim možem Serajnikom | A |
nekje. Pa vleče skoznjo, pa piha, pa razmetava | dom. | MATIČNA LUKNJA Večkrat se zgodi, da posedam | A |
svoj obraz z neštetimi odtenki luči. Ptičem si | dom | in polje za tihe prelete. Vodeni lasje ti valujejo | A |
si nista vedela pomoči. Z veseljem prepusti | dom | svojemu mlajšemu bratu, izgovori si samo toliko | A |
mu utrdi srce. Izgubil je brata, izgubil je | dom: | velika izguba! A kaj? | A |
Tu je moje zavetje, moje zatišje, tu je moj | dom! | Oj ti blaženo naročje zveste žene! | A |
ne moremo v onih nadzemeljskih višinah, naš | dom | so trda zemeljska tla; po njih nam je hoditi | A |
neizogibna dolžnost, povabiti Edvina na svoj | dom. | »Kadar bode prvič lep dan, gospod, upamo, da | A |
svojo novo domačijo. Miren je bil zdaj njegov | dom, | a takega miru si pač ni želel, ko se je preseljeval | A |
lep kakor pomladansko jutro! Res si zapustila | dom | in očeta, a šla si v daljne tuje mesto obiskat | A |
tihi, mirni dolini, kjer stoji prijazna hiša, | dom | miru in sreče ‒ nekdaj, zdaj se je žalost vselila | A |
mogočno hrepenenje, da bi videla še enkrat očetov | dom, | da bi videla morebiti, skrivaj, od daleč, očeta | A |
razgrajanje, tako da se gospoda Mirodolskega | dom | ni skoraj po pravici imenoval Mirni dol.Ali | A |
dekletu; in ako jo najdete, pošljite mi jo na | dom. | « Pošteni Jelenko mu rad obljubi in takoj | A |
prosim, povejte mi naravnost, takoj zapustim vaš | dom. | « Beseda »gospod«, katero je zdaj zopet | A |
se, zavržena, zapuščena, slednjič omečim. Na | dom | k očetu nisem smela; tam bi me bil našel. Potikala | A |
grmovju. Sreča je bila prišla na Skalarjev | dom | in njeni žarki so blagodejno obsevali in ogrevali | A |
sam teci čez skale, čez polje; | dom | našla sem svoj, tu oče je moj, moj | A |
Daleč pojdem v kraje tuje, znance pustil bom in | dom; | srce mi po nji žaluje, drugo že pozabil bom | A |
kakor zač . / . / stran 46 . / ne graditi nov | dom, | novo družino, dela in trudi se, koplje in grabi | A |
more počiti izpéhano, trudno srce; tu je moj | dom, | moja last, moje pribežališče, moje zavetje! | A |
/ daje obilo in dobrega mleka za grad in za | dom. | Pa nisem krivičen, ker tako govorim? | A |
vzamem in odvedem vsem nevarnostim vprek na svoj | dom? | ‒ In še to. | A |
sem povsod, nikjer doma. Tuj mi je celo moj | dom; | in vendar me žene, da ga vidim še enkrat.Tako | A |
Izgubljeni sin vrača se pozno v svoj pravi | dom; | spéhan, pokoja in tolažbe željan pade materi | A |
nanj položiti trudno glavo in reči: Tu je moj | dom, | moja last, kdo me prežene od tod?Srce, katero | A |
v človeško srce. V človeškem srcu je poeziji | dom! | Pa drugo vprašanje: Ali napreduje človeštvo | A |
si moja žena in da je tvoja spalnica in tvoj | dom | moj prijazni in topli brlog!« Tako je | A |
uro je šla na izprehod. Pritekla je na svoj | dom | in velela bratu: »Vzemi puško in pojdi z mano | A |
zapodil. Ko pa vidi, da mu je prišel nagajat na | dom | tuj potepuh, ga prime taka grozna jeza, da izruje | A |
drugega! Kupiti bi si mogel zanje še mnogo lepši | dom, | nego mu ga je ugrabil baron Ravbar.Tako se je | A |
Brez pomude hite potem vsi skupaj na oglarjev | dom. | Tatinski sosed je bil zlezel ravno skoz okno | A |
in to jako zanimive. Ko je prišla na grofov | dom, | od kraja ni brzdala svojega dosti objestnega | A |
pomenek njihov. Ko bi pa zvozili vino na svoj | dom, | potem zbogom lepa gorščina, najdebelejša grajska | A |
srčne veselosti, ker je vedel, da pazi na njegov | dom | celo krdelo zvestih uradnikov in služabnikov | A |
vrstniki najbolj mladi korenjak Blagne, čigar | dom | je stal na vinogradnem bregovju pod raško cerkvijo | A |
miroval, dokler ne nalovi in ne dovede na svoj | dom | devetindevetdeset najlepših slovenskih devic | A |
namenila tistemu njenemu lastniku, ki bo ljubil | dom | in narod svoj, da mu bo rabil ne le na svojo | A |
sijajne dvorane oživile in postale dostojen | dom | zmagoslavja in veličanstva.V njih bo stanoval | A |
je vzdigoval ponosno štirinadstropni Narodni | dom, | v katerem so se shajali ob nedeljah in zimske | A |
tem pasom pa se začenja kočevska pokrajina, | dom | strašanske nemarnosti in otožnosti.Ne bi mogel | A |
želim, da mi v sili in potrebi ostane očetov | dom | odprt in prijazen.Če si zadovoljna, bo potrdila | A |
kranjska dežela. Obiskat me je prišel Lukec na | dom | samo dvakrat.Hembrano lep fant je zdaj moj Lukec | A |
vzdigovala s pustih tal do nebeških višav, kjer je | dom | idealov.Zato je mladina ali zagreznila v blato | A |
prilike, shajati se z mladino, vnemati jo za | dom | in rod in za vse tiste misli in občutke, ki | A |
domača rodovinica. . / . / stran 85 . / Ivanov | dom | je veliko ur dolg in širok in nad njim se razpenja | A |
mi sicer pojdemo, seve, gledat sami na vaš | dom, | ali že zdaj sem prepričan, da se bomo pogodili | A |
in pozabila, gledajoč mu v prijazne oči, svoj | dom | in ozko dolino naše Krke in očeta in brata in | A |
vrne, oče ne volji sinovi, da sprejme v svoj | dom | nevesto brez dote.Tako strašna je slovenska | A |
drugi prodajat, vsi drugi pa za tovarišijo. | Dom | varujejo starci, dostikrat jemljo matere še | A |
ogledovalke, danes na njen, jutri na njegov | dom, | spotoma pa se lazi prav pridno tudi po krčmah | A |
junca, ki ga je odredil Maričkin brat Janez za | dom. | Stric meni, da se v to lahko privoli, če da stolar | A |
je bil že seznanil in ga šel tudi obiskat na | dom. | Posebno sladko se je smejal stric: »Ujeli bomo | A |
odpro kako štacuno ali krčmico in pravijo: »Naš | dom | bo tukaj; mati božja trsatska bodi nam milostljiva | A |
to ni lepo, da si tako popolnoma pozabil na | dom. | Kaj zlodja si delal, da si se nalezel tolikih | A |
kmetov, ki ga nažmó po dve sto veder, pa si ga za | dom | ne ohranijo niti deset, žejo si gase s pikolinom | A |
morali zaradi mene živeti ubožno in morda še | dom | zapustiti in iskati si kruha pri ljudeh. Brez | A |
preden pretečeta dva meseca, že pripelje na | dom | Jernejčevo priljudno hčerko.Ali si, ljubi Jože | A |
večkrat samo zato, da ogledam natanko rojstni | dom | našega pesnika.Prav dobro sem poznal Vodnikovo | A |
ali 1848. Pozneje sem čul, da se je rojstveni | dom | Veselov nekaj predrugačil in polepšal. Od konca | A |
narodnjaki so bili samo tisti, ki so ljubili | dom | in rod že pred marčnim prevratom l. 1848. Pridružil | A |
me je povabil, naj pridem večkrat k njemu na | dom, | da se bova pomenila kaj o zgodovini in sploh | A |
dostikrat v mesto, da si kupi, kar potrebuje za | dom. | To da ji neizrečeno težko dé. | A |
besedo, da mora snubač, preden jo odvede na svoj | dom, | pojesti vso žival, ki se mu redi v hlevih in | A |
vrglo. ◆ Vino pravi človeku: Midva imava en | dom, | jaz sem prišlo iz njega, ti pa vanj greš.(Ta | A |
jaz sem prišlo iz njega, ti pa vanj greš. (Ta | dom | je zemlja.) ◆ Vino pravi pijancu: Ti piješ | A |
v težkem snu. Tiste trenutke je pozabila na | dom; | pa tudi na Kekca in Tinko je pozabila. Samo | A |
presedalo, da je privedel Kekca s sabo na svoj | dom! | Pa ne bo imel miru, nobene noči ne bo imel miru | A |
Kekec je mislil, da ga povede Bedanec v svoj | dom. | A Bedanec je stopil samo k vratom in je pogledal | A |
pozna samo on sam in te gotovo povede na svoj | dom | ...Poznam te, Kekec, in vem, da te ne splaši vsaka | A |
zastalo za trenutek srce, ko je zagledal svoj | dom, | in bridke misli so se mu dvignile v duši.»Bog | A |
prijel sem otroka in sem ga odvedel na svoj | dom. | Vsa srečna je zdaj mala Mena. | A |
ji bil zavezal oči, ko sem jo odvedel na svoj | dom. | In po tej poti hodim časih semkaj, da si natrgam | A |
ki ga je vleklo v dolino, kjer stoji njegov | dom, | a doma počivajo v ozki skrinjici njego ve zapuščene | A |
ne poznam skrivne poti, ki drži na Kosobrinov | dom? | Ovbé, ovbé! | A |
. / »Tako lepo bi bilo, če bi smela na vaš | dom | ... Oj, Kekec, pa ti bi me povedel tjakaj, da | A |
Vsi vaški paglavci so pridrveli na Mežnarčev | dom | in bilo jih je toliko, da vsi niti v prostorno | A |
Kar lepo se boš udomačil, pa boš pozabil na | dom. | Pa ti ne bo sile!« | A |
zelenem gozdu ... Res, nisem te privedla na tvoj | dom | ‒ privedla sem te v svojo kočo, da mi boš prepevala | A |
Rožleta, ki mu je pravil, da je tista koča Pehtin | dom, | in tedaj mu je šinila v glavo misel: Glej, Mojca | A |
Pehta. »Veš, nihče ne sme vedeti, kje stoji moj | dom. | Ti pa si našel mojo kočo in zaradi tvoje gobezdavosti | A |
ostal v Rutah pod Martuljkom; postavil si je tih | dom | in živel kot edini krojač v vsej prostrani planinski | A |
drvaril tod okrog in če te bo zeblo, stopi na moj | dom, | da se malo pogreješ.« In že je izginil med drevjem | A |
je razveselil. Glej, povabil ga je na svoj | dom, | kamor še ni bil povabil nikogar.A tja, prav | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |