Ko je odhajala, ko je zapuščala svoj dolgoletni dom, so jokale vse matere in vse sestre in v sestri vratarici so se bili prebudili davni afriški nagoni, da je tulila kakor kraljica-vdova ob grobu črnega soproga... *
Stoji dom gospe matere Serafine, od sonca božjega oblit, od sonca januarskega, predpustnega, stoji izven šuma in ljudi in greha in norosti, ki jih počenjajo mladi ljudje, in gnusob, ki jih grešijo odrasli. Stoji dom gospe matere Serafine, kakor na dlani božji, in Jezus, ženin bledih nun, ga varuje in pazi kakor veren zaročnik svojo ljubezen.