dom (1.001-1.100)

Kako pa se začudi, ko pride na svoj in Antonov	dom,	na Samorodino, in Vido tam najde.Bila je prvi	A
Šele čez več tednov se je bil graščak zopet na	dom	vrnil.Težko je bilo njemu in njegovim prijateljem	A
pripeljali mrtvega grajskega gospodarja na njegov	dom.	K pogrebu je privrelo mnogo ljudstva.	A
pozabil, kako mi je bilo nekdaj in zakaj sem	dom	zapustil.Rad, neizrečeno rad bi bil šel večkrat	A
zapustil. Rad, neizrečeno rad bi bil šel večkrat na	dom	pogledat, kako je, pa nisem si upal.	A
mrtvo blago vam še danes zvečer prinesem na	dom.	« »Kožam se nič ne mudi, volčiči pa tudi toliko	A
lastni hiši: »Ni prav, da smo tako zapustili svoj	dom.	Ni prav.	A
je rabil in zabredel je v dolgove. Njegov	dom	bi bil imel pred dvema letoma prodan biti; rešil	A
svetu. Saj veš, da bi jaz rad zeta vzel sem na	dom,	rajši nego dekleta drugam dajal...« »Saj	A
tukaj najedel, na drugo smo bili pozabili, na	dom	že ni nihče mislil ali pa le redkokrat, lastni	A
morem prikriti, torej ti svetujem, vrni se na	dom,	tam so ti znani vsi kotje, laglje se boš skrival	A
menda mojo mrho in odšel. Težko, če je kdaj svoj	dom	videl! Koračil sem zopet sam brez konj in brez	A
tako rejeni ko naši, zakoljejo jih pa veliko za	dom	in ne manjka jim slanine in mesa.Tudi gosi imajo	A
obmolknil v veseli druščini, ker sem se domislil na	dom!	Bodem li še kdaj videl ljube dole in jarke, kjer	A
sklenjeno vojne ujetnike z Ruskega poslati na	dom.	Proti jeseni leta 1814. je prišlo od okrajnega	A
noči že veliko preteklo, odpravili so se na	dom.	Medpotoma so na poslednji sklep ukrenili, da	A
umrl leto potem, kar ni bilo Franceta več na	dom.	Pred smrtjo njegovo pak se mu je dala hči Rezka	A
moji ljubici« ali »ljubčku mojem«, zdaj »kje	dom	je moj«, zdaj Garibaldijevo himno, h kateri	A
bo kandidatski govor Medenov!« »Vse za vero,	dom	in cesarja, bo dejal in dovolj bo!Oj, le počakaj	A
sončnem odsvitu smejala tako ljubko. »Tu en	dom,	tam zopet drugi, tu žena in otroci, tam zopet	A
prihodnjem predpustu morda jo bodeta na svoj	dom	omožila.Sama pa si bosta živež izgovorila ‒	A
je . / . / stran 66 . / bil sam vse za svoj	dom:	oratar, tesar, kolar in krovec.Nocoj je hotel	A
Videti je bilo torej, da Andreju je bil Razbor	dom	postal, in taki služabniki so vestni in dobri	A
iz ginil za klancem, potem se je vrnil v svoj	dom.	Nehote se mu je vrival spomin na dolgo vrsto	A
morda ostanem dolgo, dolgo!« »Ne verujem vam ‒	dom	ima vedno svojo moč.« Šla sta medtem počasi	A
morju in povsod bode le mislil na slovenski	dom	svoj in na njegovo nesrečo.Da, tedaj je že nosil	A
preužitkarja, tudi ni več med živimi. Svetlinov	dom	nima sreče; dolgovi rasto in sosedje kupujejo	A
vas, in se spominjal hiše, ki mu je bila prvi	dom,	silile so mu solze v oči. Enkrat je potoval	A
izrekel veliko resnico, da ima človek le samo en	dom	in da ni nikjer na svetu tako dobro kakor ‒	A
Šimonova domačija in mimo katere gre pot na Vidov	dom.	»Čakaj ‒ jutri te tožim ‒ in ‒ te tožim ‒ za	A
v onem. »Svojemu sinu boš vendar privoščil	dom?	« dejal je polglasno.»In kaj, če je slab in šepav	A
poduhovnil izven naše dežele, a umrl mlado let.	Dom	njegov pa je danes takov, kakor sem ga opisal	A
Služni duhovi, služite! Nesite me na Cvetanin	dom!	Prej pa podajte tema čolnarjema vsakemu kilogram	A
19 . / prenesli od savske brežine v Cvetanin	dom	in ga tam rahlo postavili na cesto pred vratarjevo	A
veleč svojim duhovom, naj njega in njo odneso na	dom	njega matere. Ali duhovi se ne ganejo; in ko	A
važno željo. Suhi gospod pripoveduje: »Očin	dom	mi je bil na lepi kmetiji ob koroški meji.Mater	A
trgovino, pošlje mačeha neznanega Korošca na njegov	dom.	Ta človek, ki ga nismo videli ne prej ne pozneje	A
kamoli ukazovati. Res želim pogledati na svoj	dom	in govoriti s Cvetano.Prosim, dovolite mi torej	A
itosrčnost mi ugaja. Sam se popeljem s teboj na tvoj	dom,	in če potem želiš ostati doma in pri Cvetani	A
Jaroslavič, z zakonsko družico Baro. Mož ima majhen	dom	z vinogradičem tik velike gorice Veselinove	A
vratim svoj! Toda žal, oče se ni vrnil na svoj	dom.	Morje ga je nosilo in živilo malone vse njegove	A
prevzeta od ljubezni; danes te pričakuje na	dom	in skoro pred oltarjem.In kaj je storila ravnokar	A
jeklenimi kljuni. Tako varujem svoj skriti	dom	...Lepo vreme je danes, zrak je čist in pogled	A
celoto; in ta, da si je narod svoj prostrani	dom,	ki je imel toliko odprtih vrat in oken, pa nobenega	A
in pitamo, da jo s pri . / . / stran 223 . /	dom	zakoljemo.Prosim, odvedite me skoro kamorkoli	A
mi, spremnik, kdaj sem poslednjič gledal svoj	dom?	« »Čas merim kakor ti,« odgovori prikazen.	A
posestva. Šla sem k sodišču, da otmem možev	dom	sebi in svoji deci in da tovorniku vrnem najdeno	A
mož, ki ima tako pošteno lice! Mojega Ivana	dom	je bil cenjen na tisoč forintov, vreden je bil	A
vrne k tej klopi; potlej pa gresta na njega	dom	obedovat in po obedu v nemško gledališče. Samorad	A
materina in moja nedolžnost, prodali so materin	dom	na sodni dražbi za slepo ceno.Okoristil se je	A
povabila deco iz vasi, moje vrstnike, na naš	dom.	Onda smo se prosto igrali in mati nas je ljubeznivo	A
novemu domišču iz same hvaležnosti ime Boginj:	dom	bogov.« Ta domneva mi ugaja, ker vnovič potrjuje	A
več Evrope in prišel čez dolgo časa zopet na	dom	očetni in na dijaške počitnice. Imel sem tedaj	A
z visokimi gorami, bi mi bil odmerjen očetni	dom,	in jaz bi bil na njem najsvobodnejši gospod	A
novega doma, ako ga bo doseči možno! In novi	dom,	ali ne bo hiša truda in skrbi, dočim je bil	A
bo hiša truda in skrbi, dočim je bil očetni	dom	hiša nekdanje radosti in milih spominov? Še	A
Umrla sta mu medtem oča in mati, brat je prevzel	dom	in se oženil.Nekaj let so se že bratovi otroci	A
Belo. Pot je bil žalosten, ker sem mislil na	dom	in na slovo od poslednjega znanca in od zadnje	A
šegi vdelano v nožev ročnik, spoznajo ime in	dom	ponesrečenca in gredo z vozom ponj.Sneg je bil	A
Kmet z Nomenja je poslal človeka na Trinosov	dom	z naročilom, naj pridejo na Nomenj s sanmi.	A
blago razpečalo, so Bohinjci naložili blago za	dom,	vino, sladivo, nakit in kar koli jim je bilo	A
leta 1860. Deček mi prinese list na moj očetni	dom	z vabilom, naj pridem takoj na Bistrico.V pol	A
Lovrè priril iz sena. Mraz ga je stresal in	dom	se mu je zdel nekam tuj.Obsedel je v svislih	A
kamorkoli že, pretesen se ji je zdel Adamovčev	dom	in Adamovčev svet. Ta večer jo je pa še prav	A
je Lovrač spoznal, da je bil bolj navezan na	dom,	kot je mislil.Z očmi je božal brate in sestre	A
temno od gostih bukev. »To je pa sedaj moj	dom,	oče!« »Ni napačen,« je bil oče kratek, ker ga	A
svoja pota. Vozil se je v mesto in zanemarjal	dom	in družino.Jera je tiho trpela in delala, da	A
nosili žalosten in grenak spomin na očeta, na	dom	in mogoče tudi na mater. Zazeblo jo je po vsem	A
se vozil v mesto in se pozno v noč vračal.	Dom	je bil prazen.Franca in Neža sta v dolini služili	A
se prikradel do steze, ki je spajala njegov	dom.	Iz teme je razločil obrise svoje domačije, pes	A
XVI.	Dom	je bil zapuščen in prazen, ko sta prišla Lovrač	A
otroke, že prej je spoznal v njih očeh, da jim je	dom	še bolj tuj.Mamila ga je pa Marijaničina zastavnost	A
tolažil Lovrač in si v sanjah ustvarjal srečen	dom	in srečen zakon. Marijanica je hotela naravnost	A
zadnjih dneh, ko sta on in Marijanica gradila nov	dom,	ki naj bi mu temelj položil umor. »Morilec!	A
dekleti, naj hitita. Fantje sploh niso prišli na	dom.	Studila se jim je mačeha.	A
dveh prepadih 128 15. Agata moja boš 138 16.	Dom	je rešen 152 17.Prodana svoboda 157 18.	A
opeko krite. Čisto ob cesti je stal gasilski	dom,	ki so ga šele pred letom zgradili.Daleč naokrog	A
Selancem čudili, da so si postavili gasilski	dom,	ko niti vodovoda nimajo.Društvo je ustanovil	A
spomin te je zapustil. Če prideš k meni na	dom,	ti pokažem črno na belem, kako sva naredila	A
sta se na nedeljo popoldne znašli v nizki, za	dom	preurejeni bajti obe vojski.Bogataj je pripeljal	A
opravljati. Še to škrbino naj podere in sezida pošten	dom.	»O, železna skrinjica je zaklad,« si je tiho	A
pravkar stala žaga in je ropotal bahavi mlin. »	Dom	imamo le, bo že kako!Siromak, kdor je bil sedaj	A
domačija. Naj vedo še poznejši rodovi, da je ta	dom	sezidal Bogataj, tisti Bogataj, ki bi ga ljudje	A
Žalosten in utrujen se je vrnil domov in	dom	se mu je zdel mrtvašnica, on, žena in Agata	A
Ona in Bogataj ‒ mož in žena.	Dom	bi bil rešen za zmerom in Bogataj bi raztrgal	A
je oče podpisal in priklical pekel v hišo.	Dom	bi bil rešen!Ta misel jo je navdajala z blaženostjo	A
je prelivala v ponos. Edino ona lahko reši	dom,	v njenih rokah je sedaj odločitev. Oče se ji	A
je pogledala mater, je vedela, da mora rešiti	dom.	»Nič te ne silim, da bi ne bila nesrečna!« je	A
»Nikar ne verjemi v varljive sanje!	Dom	boš rešila, sebe pa pogubila ... « ji je kljuvalo	A
je hotela krikniti: »Ne bojte se, rešila bom	dom,	saj bom rekla dà!« Tisto noč ni zaspala.	A
Kam? Mati, oče,	dom	‒ saj bo morda tudi pri Bogataju prijeten dom	A
dom ‒ saj bo morda tudi pri Bogataju prijeten	dom.	Tudi oče in mati tisto noč nista zaspala.	A
prevzelo. »Še mesec, morda nekaj dni več, in	dom	bo pripravljen. Z žago se ne mudi tako, z mlinom	A
zdavnaj odločila. Sedaj je že vse poravnano,	dom	je rešen in oče in mati bosta spet lah ko mirno	A
16.	Dom	je rešen Po zaselju se je kmalu razvedelo, kako	A
kako jo obletavajo očitki, da je prodanka. »	Dom	je le rešen!« se je tolažila, čeprav je vedela	A
nista oče in mati nič manj zaskrbljena. Skrb za	dom	se je pogreznila, začelo ju je skrbeti za Agato	A
ji bo že nakladalo življenje pri Bogataju. »	Dom	je le rešen!« si je ponavljala Agata in skušala	A
pestjo žugal proti griču. Tam zadaj je bil Agatin	dom,	Bajžljev gruntek. Bogataja je zaneslo tudi k	A
čez oči, da bi jih skrila. Tuj se ji je zazdel	dom,	drevje se je v treh mesecih, ko je ni bilo doma	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani