nova beseda iz Slovenije
Karamazovih namenil, da bo postal morilec. V | Dostojevskem | je tako dobri Miškin kot zli Rogožin.Ob branju | D |
ga ne poznamo kot religioznega misleca, da o | Dostojevskem | sploh ne govorimo: že samo Legenda o Velikem | D |
najobširneje utemeljeval prav Šestov, pisec knjig o | Dostojevskem | in Tolstoju. »Referenčni okvir« filozofije | D |
k Nietzscheju (o tem dobro pričata knjigi o | Dostojevskem | in Tolstoju ter Nietzscheju). Vsekakor je ta | D |
naivnih« likov je Aglaja Ivanovna iz Idiota (po | Dostojevskem) | , kjer je »združila nekoliko starinsko govorico | D |
Šturbej, režiser Janusz Kica Zločin in kazen po | Dostojevskem | bo po osmih letih obstoja Primorskega poletnega | D |
predhodnike romana, pri Voltairu, Diderotu, | Dostojevskem, | Nietzscheju, Sartru, Camusu in mnogih drugih | D |
povsem drugačno zasedbo od Korunovega Idiota po | Dostojevskem, | ki je zame ena najpomebnejših uprizoritev, kar | D |
Korunovi odrski montaži in režiji romana Idiot po | Dostojevskem | v SNG Drami.Na svoj način je to potrdila tudi | D |
tudi ni največjega povpraševanja po Bachu in | Dostojevskem, | zakaj bi bilo potem po Tarkovskem. Umetniška | D |
in monografije o ruskih klasikih: Tolstoju, | Dostojevskem, | Gogolju, Puškinu, Lermontovu, Gončarovu, Turgenjevu | D |
tako trdne stene starih gradov v oblakih.« Pri | Dostojevskem | se je to zgodilo po štiridesetem letu, po izkustvu | D |
je še posebej razvidna pri pisanju »zgodbe« o | Dostojevskem, | saj razlagalci ob njem ob nedvomno tragičnih | D |
prepoznaven socialno politični svet. Skoraj kot pri | Dostojevskem. | Osrednji dogodek romana popisujeta prav zadnji | D |
svobodni. V tem smislu sem napisal članek o | Dostojevskem, | ko govori o Aljoši, ki se je poistovetil s Kristusom | D |
da ne govorimo o Eliotu, Poundu, Kafki ali | Dostojevskem. | Nikoli ni nihče pomislil, da je odsotnost | D |
slušateljev, organizirane v zgodbo, ki so jo našli pri | Dostojevskem, | dialogi pa so nastajali sproti, med snemanjem | D |
tako pomembno pri največjem od največjih - | Dostojevskem | in drugih, ki jih je Rožanc »požiral«, je slišal | D |
moralnega ozadja psihologije posameznikov pri | Dostojevskem | namreč sploh ni. Slavko Pezdir | D |
plesom, Frank Castorf z Zločinom in kaznijo po | Dostojevskem, | pa naslednik velikih nemških režiserjev Luk | D |
v različnih oblikah najdemo pri Cervantesu, | Dostojevskem | in Bulgakovu. Šeligove menipejske satire so | D |
Vida, Ljudožrci pa seveda Idiot nekako skrito v | Dostojevskem? | Ja, po svoje je. | D |
doživeli mnoge kritike. Tak je na primer tekst o | Dostojevskem, | v katerem Freud predstavi tezo, da je pisateljeva | D |
erotično tematiko. Podobno misel najdemo tudi pri | Dostojevskem, | ki v Besih pravi, da je zakon nravna smrt vsake | D |
iskati v podnaslovih njegovih zgodnjih del o | Dostojevskem | in Ibsnu, ki jih je označil za »psihokritične | D |
spominjata tudi dve njegovi knjigi o Tolstoju in | Dostojevskem, | ki sta izšli v nemščini pri založbi Rohwolt | D |
japonščino) o Turgenjevu, Tolstoju, Čehovu, | Dostojevskem. | Poznal se je tudi z velikima Čehoma Masarykom | D |
stoletja, bibličnih tekstih in podtekstih pri | Dostojevskem, | umrljivosti dojenčkov pod stalinizmom, spolnosti | D |
približevanju smisla - biti. Ali če rečem po | Dostojevskem, | delamo kar tako, iz ΄»ljubezni za nič΄«. Pa | D |
Organizirali bodo tri simpozije (o Kovačiču, | Dostojevskem | in Zajcu), pripravili dva večja literarna dogodka | D |
izšlo eno najpomembnejših referenčnih del o | Dostojevskem, | Problemi poetike Dostojevskega (prevod in spremna | D |
izrazito avtonomen, zato je ustvarjanje osebe pri | Dostojevskem | ves čas odprt proces, sama oseba, ki je do sebe | D |
umrl na križu. Aktualnost vprašanja o bogu pri | Dostojevskem, | ki je seveda eno velikih vprašanj njegovega | D |
Karamazov kot »zadnji problematični junak mislec pri | Dostojevskem« | , predvsem njegov dialog s hudičem, je bil tudi | D |
in notranji dialog«. O vprašanju realizma pri | Dostojevskem, | torej o vprašanjih, ki jih odpira odnos med | D |
ruske specifike. Vprašanje resnice in laži pri | Dostojevskem | je bil predmet prispevka Blaža Podlesnika, Katarina | D |
Izjemen vpogled v Kafkovo zasebno življenje Po | Dostojevskem | in Čehovu je Franz Kafka (1883-1924), ena osrednjih | D |
aktualen za tiste sive svinčene čase? Šele pri | Dostojevskem | sem pravzaprav spoznal, kaj je to človek.Da | D |
bil zelo začuden, koliko literarnih analiz o | Dostojevskem | je nastalo na Japonskem. V gledališču ste | D |
Velikih ruskih pisateljih: Puškinu, Gogolju in | Dostojevskem, | Aleksej Kalc in Marko Klavora pa sta predstavila | D |
poezijo živijo do konca? Takšni so bili pri | Dostojevskem | in Tarkovskem. Enes je pri meni igral najprej | D |
niti dotakniti«. Da ne omenjamo prizora pri | Dostojevskem: | »Z vrvi je snel robec in z njim zamenjal krvavo | D |
predavanju o velikem ruskem pisatelju Fjodorju | Dostojevskem | dejal, da je Tony Blair zagotovo najbolj »nedostojevljanski | D |
je naslovno inspiracijo za svoje besedilo o | Dostojevskem, | bulmastifih in slovenski politični sceni črpal | D |
v brezno. To se mi dogaja pri Ibsenu in pri | Dostojevskem. | V takšnih primerih potrebujem pomoč. | D |
Maksimu Greku, predstavniku ruske mistike, pri | Dostojevskem | in Bahtinu, v frančiškanski sholi (zlasti pri | D |
28. in 30. majem) je dolga osem ur, Demoni po | Dostojevskem | v režiji Petra Steina (na sporedu bodo med 3 | D |
jo je kot roman o človeškem nemiru, prosto po | Dostojevskem | pa bi Zvenenje v glavi lahko imenovali tudi | D |
s svojo poslednjo opero: Iz mrtvega doma (po | Dostojevskem) | , Katja Kabanova (po Nevihti A. H. Ostrovskega | D |
tudi prvi človek v Sloveniji, ki je pisal o | Dostojevskem. | V svoji književnosti se je oslanjala, kot je | D |
lastna študija o Proustu ali Pirlovčeva študija o | Dostojevskem. | Da je ta koncept Sto romanov uspel, je zasluga | G |
commedio v hamburškem Thalia theatru, nato opero po | Dostojevskem | Aus Einem Totenhaus v Bonnu in potem se je vsa | G |
svetovni borec za zaščito okolja, sposodil pri | Dostojevskem, | ki je zapisal: »Svet lahko reši samo lepota | P |
Prešeren, tako kot je Rusija prepoznavna po | Dostojevskem | in Tolstoju, ki bosta še dalj časa znana.Sliši | P |
tisto bi se dalo očitati tudi Maupassantu in | Dostojevskemu. | Kdo je poet, če ne piše naravnost iz sebe? | B |
mogoče najti komaj kaj, kar bi govorilo v prid | Dostojevskemu. | Zahodna cerkev se je res s pomočjo milanskega | B |
določenih segmentih šteje za francoskega ekvivalenta | Dostojevskemu? | Miller občuduje pustolovce, bojevnike, osvajalce | D |
himnah kot v Zaročencih), kaj šele kakšnemu | Dostojevskemu. | Takšne bogoiskateljske razsežnosti v Prešernu | D |
Sartre, veliki ateist 20. stoletja, je pritrdil | Dostojevskemu, | brez Boga ne more biti veljavnih moralnih načel | D |
sicer vzeta iz novele Leskova, bolj približuje | Dostojevskemu, | njegovemu espriju in temeljnih eksistencialnih | D |
nekateri so pripisali veščino dramskega pisanja | Dostojevskemu; | naštejte tri ruske skladatelje | D |
družbi je nemoralno,« je zapisal Hemingway. Po | Dostojevskemu | so mnogi ljudje »zato tako nesrečni, ker ne | D |
naju Ata potolaži, češ da kopriva ne pozebe. | Dostojevskemu | je žal, ker ni spoznal pevke.Povem mu, da je | D |
ruskih kriminalcev. Presodila sta, da bi se | Dostojevskemu | prilegla rdeča barva, ki se v debelih ostrih | D |
neprestanega napovedovanja dogodkov, skupno Balzacu in | Dostojevskemu, | Jola Škulj pa je vzela v precep Nespodobno anekdoto | D |
Gotski gozd Mihu Černecu - | Dostojevskemu, | ki je zahteval v pisanju več intimnosti Cesta | D |
Kunderi, Elfriede Jelinek, Harukiju Murakamiju, | Dostojevskemu, | Cezarju, Goetheju in še šestim literarnim imenom | D |
bilo Darwinu 23 let, Bismarku 17, Marxu 14, | Dostojevskemu | 11, Prešernu in Slomšku 32 let. Na razdobju | D |
nekaj časa le jezno pogledoval -- zdaj proti | Dostojevskemu, | ki kljub bradi, ki se je bila med oblaki še | P |
kljub Ibsnu ali Hamsunu, niti Rusov, kljub | Dostojevskemu | ali Pasternaku.Schengenska meja se je vsilila | P |
ki prihaja iz Pennslovenie in je morda bodoči | Dostojevski, | on mora vedeti, da ima French Quarter svojo | A |
Blaumann, »o tem ni nobenega dvoma. Razkolnikov, | Dostojevski. | «Hotel je reči, že že, a primerjava z nedeljskimi | A |
Slovencev, deluje kot kak Eks-Gregorčič ali | Dostojevski, | kot sta svoj čas rekla Štritof in Osterc.Ali | B |
Gogolj ali kot psihološki realist in fantast | Dostojevski; | to stori, kot pravi Nirman Moranjak Bamburać | B |
odšel in zakoračil v vodo. Drugi beraški romar, | Dostojevski, | pa pravi: "Socializem je ... sinje, malce vlažno | B |
je polemiziral s klasiki, kot sta Puškin in | Dostojevski: | Starka je absurdna parodična variacija Pikove | B |
zadrževali mnogi Rusi, npr. Gogolj, Tolstoj, | Dostojevski, | Čehov), kjer je preživel zadnje dvajsetletje | B |
deliričnih stanjih, ki jih popisuje tudi Fjodor | Dostojevski. | Umetniški svet Venedikta Jerofejeva je svet | B |
kraj, ki se mu niso mogli ogniti ne Puškin ne | Dostojevski | in ne Beli.Vse do danes je Peterburg/Leningrad | B |
pripombo, da vendarle gre za roman o mrtvem Domu ( | Dostojevski! | ) z anekdotičnim Puškinom; o tem nas Puškinov | B |
naključja, kaosa in organizirane metode. Kakor | Dostojevski | v Wiesbadnu, Hamburgu ali Baden-Badnu, tako | B |
Kischa, ne samo za literarnega genija, kot je bil | Dostojevski, | ki je sam doživel ob njej najvišje vzpone in | B |
rusko idejo iz devetnajstega stoletja, ki jo je | Dostojevski | leta 1861 v seriji člankov o ruski literaturi | B |
tudi hudičeva zadeva, natančno taka, kakršno je | Dostojevski | mnogo let pozneje popisal v svoji priliki o | B |
je zapustil v svojih dnevnikih in pismih. | Dostojevski | je umetnost pojmoval kot človekovo avtonomno | B |
druge človeške dejavnosti ne obsegajo. S tem je | Dostojevski | umetnost že povzdignil na raven nečesa izjemnega | B |
najpopolnejšega. Obenem s tem pa je trdil | Dostojevski | še nekaj drugega. Umetnost ni samo celovit izraz | B |
sestavni del njihovega kolektivnega bitja, se je | Dostojevski | šele do kraja izjasnil o svoji literarni ideologiji | B |
literarni ideologiji. Peter Veliki, tako je menil | Dostojevski, | ki je carja na tihem občudoval skoraj kot Aleksandra | B |
in splošnega človeškega preporoda. V tem je | Dostojevski | videl najboljše poroštvo, da se mu izplača tudi | B |
skoraj v ničemer. Ta ruski duh, o katerem je | Dostojevski | govoril s tolikšno zanesenostjo in na katerega | B |
odpovedjo vsem posvetnim dobrinam. Skratka: če je | Dostojevski | mislil, da verne duše ruskega preprostega človeka | B |
Nič. S to svojo literarno ideologijo se je | Dostojevski | pregrešil celo zoper Boga.Ko je trdil, da si | B |
v njegovem osebnem pohlepu po moči. 2 Toda | Dostojevski | je pisal tudi romane.Tu, v romanih samih, pa | B |
tudi svoj pobožni odnos do nje je imel v mislih | Dostojevski, | ko je v pismu A. N. Majkovu leta 1869 zapisal | B |
ostal vse življenje v njihovi duši« (podčrtal | Dostojevski) | . Ta sveta duša pa postane za Dostojevskega v | B |
zbranostjo in pobožnostjo. In temu ustrezno | Dostojevski | tudi ravna, kot je razvidno tudi iz njegovih | B |
izraža kot ljubezen. In to je tisto bistveno: | Dostojevski | je pravzaprav ljubeči idiot.Prav tak ljubeči | B |
knez Miškin so drugi. In prav tak je tudi | Dostojevski, | Dostojevski kot pisatelj. Dostojevski kot pisatelj | B |
so drugi. In prav tak je tudi Dostojevski, | Dostojevski | kot pisatelj. Dostojevski kot pisatelj prestreza | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |