Mi Slovenci nimamo žal eseja in tako sem skušal, da bi se vsaj v teh uvodnih študijah, ta stvar pri nas čimbolj razvila.
Zanimivo je, na tem je mislim bil tudi profesor Ocvirk sam presenečen, da je to delo teklo z manj zastojev, kakor so se dogajali bodisi zaradi prevodov bodisi zaradi zapletov z avtorskimi pravicami in podobnimi stvarmi in da te uvodne študije niso obstale pri prvotnem obsegu dveh tiskovnih pol, ampak so se pri mnogih sodelavcih razraščali in prehajali v cele monografije, kakršne so, recimo, Ocvirkova lastna študija o Proustu ali Pirlovčeva študija o Dostojevskem. Da je ta koncept Sto romanov uspel, je zasluga pač profesorjevega dela s študenti in njegovega spodbujanja kreativnega dela.