nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
»Šele ko človek, ki je po volji usode trčil ob pravo življenje, na svojo grozo nenadoma sprevidi, da so bili vsi lepi aprioriji laž, šele tedaj ga prvič prevzame tisti nezadržni dvom, ki v hipu podre na videz tako trdne stene starih gradov v oblakih.« Pri Dostojevskem se je to zgodilo po štiridesetem letu, po izkustvu katorge, z Zapiski iz podpodja; pri Nietzscheju po tridesetem letu, po staknjenju mučne spolne bolezni, s knjigo Človeško prečloveško. V sklepnih odstavkih je vzporednica med obema piscema povzeta v tole ugotovitev: »Spoštovati veliko grdost, veliko nesrečo, veliko polomijo!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani