nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Se kdaj vprašate, ali še obstajajo v tem onesnaženem in pregretem svetu zares dobri ljudje, ki nikoli ne dvignejo glasu, ki vas nikoli ne razočarajo, ki svoje tiho zaupanje, vero v poezijo živijo do konca? Takšni so bili pri Dostojevskem in Tarkovskem. Enes je pri meni igral najprej tistega starca v Puškinovi Pravljici o ribiču in ribici, ki oprošča svoji pohlepni ženi, ko se je polakomila bogastva, ki ji ga je dala zlata ribica. Igral je staroslovanskega boga Striborja v Šumi Striborovi, napisal mi je dva teksta za gledališče in veliko stihov za songe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani