Pri vratih v stanovanje je gospa hrupno zvonila in četvero ljudi je hitelo naenkrat odpirat. Skozi kuhinjska vrata teta Agata, skozi prva sobna Vladimir in Dragotin, skozi druga gospodar ‒ urednik sam, ki ga je bilo čuti po glasu in po hoji tudi ven na hodnik in stopnice: »Kakšna gromska strela ‒« Ko so bila vrata odprta, se je neprimerno globoko poklonil in zategoval: »O-o, o-o, to je imenitno, to je prelestno, kar naprej prosim, kar naprej!«
»Oh,« je pričela gospa, »oh,« in vila bel robec v črno orokavičeni desnici, »rečem ti, ljuba moja Agata, Bog me tepe!«