nova beseda iz Slovenije
obstane ”pred zidom molka, onstran katerega vlada | zgolj | slepeča jasnost, ki je tema duše“ [Michel, 120 | B |
za spoznanje, da Bog, ki je povsod, ne domuje | zgolj | v nebeškem Jeruzalemu, v tistem z visokim zidom | B |
1), P:27] in ”od stare religije je preživela | zgolj | njena zunanja forma... in vera je postala zmes | B |
komentarjih? Gotovo je mogoče, če Biblijo premerimo | zgolj | z vatlom razuma, vendar s tem izgubimo tisto | B |
torej je bil Kristus velik prerok, a vendar | zgolj | prerok, z božjo modrostjo navdahnjen človek | B |
Spinoza se ne bi strinjal z mislijo, da je Jezus | zgolj | ”zadnji v nizu prerokov“, saj je iz njegovega | B |
prav tam, 2:6], kajti ”gotovost prerokbe je | zgolj | moralna“ [2:23].Zato posameznim detajlom v preroških | B |
nekakšnega bogoiskalca, ki je zaenkrat prišel ” | zgolj“ | do neke vrste panteizma ali kozmične religioznosti | B |
nikakor ne pomeni, da ”samega“ Boga ni in da je ” | zgolj“ | narava, saj narava ni ”zgolj“, ampak je vse | B |
Boga ni in da je ”zgolj“ narava, saj narava ni ” | zgolj“ | , ampak je vse in eno: Bog.Odtod je treba | B |
čutnega užitka ali dobrega slovesa ipd., marveč | zgolj | zato, ker ima spoznanje Boga oziroma ker je | B |
volje, ki se od Njegovega razumevanja razlikuje | zgolj | v odnosu do našega uma - tj. v Bogu sta volja | B |
vladar in prikazan kot pravičen, usmiljen, &c., | zgolj | v dopuščanju ljudskega razumevanja in v tem | B |
Janez, v mislih. Tega, da je Božja volja | zgolj | naravni zakon, ne morem sprejeti - kajti če | B |
z racionalistično metafiziko... ali morda celo | zgolj | s fiziko? Bruno ”lista“ po dolgi datoteki in | B |
[12:61-3] Biblija je namreč sveto pismo | zgolj | zato, ker je njeno jedro Božji zakon in ta je | B |
to namreč brez dodatnih predpostavk ne sledi | zgolj | po logiki iz temeljnega biblijskega nauka, če | B |
sina nima za pristno vstajenje: deček je bil | zgolj | oživljen s toploto prerokovega telesa in je | B |
ljudje verjeli, da so resnične, so dejansko | zgolj | simbolne in imaginarne.Na primer, da se je Bog | B |
iz tega očitno sledi, da so čudeži razumljivi | zgolj | v odnosu do človeških mnenj in da pomenijo samo | B |
ukazi ter posledično tudi Njegova previdnost, | zgolj | red narave - tj., kadar Sveto pismo opisuje | B |
postavil na oblake; toda to Božje dejanje je | zgolj | drug način za izražanje loma in odboja svetlobe | B |
Bruno. Da, nemara res, vendar | zgolj | potencialno, kajti aktualno je popolna zgolj | B |
zgolj potencialno, kajti aktualno je popolna | zgolj | oblika celote, njenih delov pa ne... ali vsaj | B |
nismo ”nevtrinska bitja“); iz neskončno in ne | zgolj | iz zelo mnogo atributov pa NATURADEUS sestoji | B |
verigami v naravi in se kažejo kot različne | zgolj | zaradi pogleda iz dveh različnih atributov ene | B |
] Na vprašanje dvomljivcev, ali je duh res | zgolj | ”ideja telesa“, pa odgovarja, da še zdaleč ne | B |
ne dojamemo, torej da sta telo in duh ločena | zgolj | na epistemološki, ne pa tudi na ontološki ravni | B |
definicijo atributa [1d4, gl. zgoraj], tj. da so | zgolj | različni načini našega ”zaznavanja“ realnosti | B |
bi bila po Bennettovem mnenju vloga atributov | zgolj | spoznavna, ne pa tudi ontološko realna, kar | B |
kajti izkušnja nam vendarle pravi, da nismo ” | zgolj | duhovi“...Seveda pa je možnost popolne simetrije | B |
drugega atributa ni nobene vzročne zveze, ampak | zgolj | paralelizem, ali, kot sva prej rekla, izomorfizem | B |
upoštevanja korelativnih fizičnih vzročnih verig, tj. | zgolj | na osnovi hipoteze ”paralelizma“ med ”redom | B |
srce! ... Toda, mar ni hudo, da nas ne poteši | zgolj | notranje, ne zgolj zunanje, le redki pa so zmožni | B |
ni hudo, da nas ne poteši zgolj notranje, ne | zgolj | zunanje, le redki pa so zmožni združiti oboje | B |
vsebovan tudi pojem človeškega telesa, in sicer ne | zgolj | na minljiv, temveč na večen način“, pri čemer | B |
delu. Menil je, da je narava sama neskončna | zgolj | kot celota, medtem ko je v umetnosti neskončnost | B |
Umetnost je torej za Schellinga veliko več kot | zgolj | ”posnemanje narave“, saj odstira ”najsvetejšo | B |
beseelt>, ali: nič ni v univerzumu, kar bi bilo | zgolj | telo, a tudi nič takega, kar bi bilo neposredno | B |
reči postavlja v Boga, ampak v tem, da so [ | zgolj] | reči - napaka je v abstraktnem pojmu svetovnih | B |
neskončne substance same, ki mu je pač tudi [ | zgolj] | reč. Zato so njegovi argumenti proti svobodi | B |
še pred razdvojeno voljo (četudi razdvojeno | zgolj | po predmetu svojega hotenja), postavlja ”voljo | B |
”Brez neke vrste govora <articulation> je | zgolj | Eno, to pa ne more biti izrečeno.Toda dejansko | B |
čista možnost, prva potentia, v kateri so | zgolj | potencialno prisotne vse stvari... in ravno to | B |
ukana... kajti večna volja do narave, ki je sprva | zgolj | čista ”možnost bivanja“, se nakani ukaniti človeka | B |
filozofiji narave: za Schellinga mitologija ni | zgolj | neka prehodna zgodovinska stopnja v razvoju | B |
Če ne bi bilo tako, bi bilo ukvarjanje z njo | zgolj | naloga zgodovinarja, ne pa filozofa. Janez | B |
klasičnih“ Schellingovih misli, namreč da Bog ni | zgolj | čisti duh, saj je enako neločljiv od duha, subjekta | B |
rojstvo, tedaj to ne bi bilo pravo rojstvo, ampak | zgolj | nekakšen prehod v novo življenje. Janez. | B |
temveč da bi postalo očitno, da je vse, kar je, | zgolj | zaradi svobodne božje volje.“ [Schelling (6 | B |
nobene nujnosti zunaj njega; če pa je bog | zgolj | nekakšen platonski demiurg, je nujnost sicer | B |
brezdanje globine: stvarjenje se kaže kot utemeljeno | zgolj | v božji svobodi... gre za radikalno priznanje | B |
logike izvedli iz enega samega primera, namreč | zgolj | iz izotropije našega, nam vidnega območja | B |
čeprav je od tega predloga minilo že dvajset let, | zgolj | za hipotezo, ki nima nobene izkustvene opore | B |
filozofska naivnost; Weinberg pač gleda na filozofijo | zgolj | iz svojega fizikalnega zornega kota in jo, mimogrede | B |
bila tolikšna natančnost pri razvoju vesolja | zgolj | naključna.In potem ko znanost zavrne naključje | B |
antropičnega načela, čeprav mnogi pravijo, da gre | zgolj | za tavtologijo, ki nima prave razlagalne vrednosti | B |
časovni lokaciji, ki nam omogoča opazovati in je ( | zgolj) | v tem smislu privilegirana.Kaj lahko takšno | B |
Hubblova sfera ni kak materialen objekt, ampak | zgolj | geometričen pojem.Hubblova sfera je definirana | B |
več pozneje), ne gre za causa finalis, ampak | zgolj | za logični razlog nekega opaženega pojava | B |
antropičnim načelom, ki pa ima razlagalno moč | zgolj | tedaj, če predpostavimo mnoštvo svetov, četudi | B |
strukturi; celotna zgodovina našega vesolja je | zgolj | ena epizoda v neskončnem multiverzumu.“[Rees | B |
kritiki pravijo, da gre pri šibki različici | zgolj | za tavtologijo, ki ne more pojasniti ničesar | B |
tavtološkosti bi bil upravičen tedaj, če bi obstajalo | zgolj | eno možno vesolje in v njem ena sama možna | B |
takšnega kriterija za razlikovanje svetov od | zgolj | regij.Če je svet, o katerem se govori, dovolj | B |
pogoje za lastno bivanje v vesolju, temveč gre | zgolj | za relacijo posledice (konsekvence) v logičnem | B |
razloži dobro ubranost (naravnih konstant idr.) | zgolj | tedaj, če ”učinek opazovalne selekcije“, ki | B |
medtem ko so ”možni svetovi“ modalne semantike | zgolj | logične konstrukcije, opisi različnih možnosti | B |
da je Lewisova metafizika posibilij smiselna | zgolj | kot fikcija, ki pa žal močno zaostaja za slogom | B |
ni mogoč umik v logični aktualizem, ki pravi | zgolj | to, da bi bila v drugih možnih (ne pa tudi | B |
bitij kakor pri antropičnih razlagah vesolja | zgolj | ”logične možnosti“ ne dokazujejo ničesar.In | B |
vesolja poleg našega, na hipotezi, ki jo podpirajo | zgolj | nekatere analogije z možnimi - a še zdaleč | B |
praznini, uporabljajoč za svojo ”psihosfero“ | zgolj | vesoljna energijska polja (med njimi tudi takšna | B |
ubranosti vesolja na eni strani in antropično, | zgolj | logično oziroma epistemološko razlago na drugi | B |
neteleoloških razlagah (bodisi vzročnih bodisi | zgolj | logičnih) sáma znanost poraja nove, ravno tako | B |
tem vprašanje dobre ubranosti najverjetneje | zgolj | preneslo na potrebo po razlagi tistega prvotnejšega | B |
način tudi tiste človeške misli, ki se nam zdijo | zgolj | subjektivne, odvisne od našega gledanja, razumevanja | B |
predstavam o najpomembnejših temah. Herberstein ni | zgolj | po naključju na prvo mesto uvrstil podatkov | B |
Maksimilijana I77. Ne | zgolj | po naključju je Herbersteinova knjiga v tem | B |
neznanski preplah. ‒In spremenjenje v Batuela ‒ | zgolj | zato, da bi mu škodoval? ‒Nikoli se mi pa ni | B |
ustvarili prav Feničani s pomočjo Enakovih, verjetno | zgolj | zato, da so zapisali imena in izjave na smrt | B |
Menelik, Lalibela; veliko jih je namreč poklicanih | zgolj | zato, da se jim pove, da niso izvoljeni. Me | B |
Slovenec ali Nemec ali Italijan ali Rom, če je | zgolj | narojen in ne tudi narejen (po kulturi in izobrazbi | B |
nad takim razvojem zaskrbljen. Res je, da je | zgolj | z gospodarskega vidika, a tudi tu le trenutnega | B |
je motivirana z gospodarskimi razlogi. Večina | zgolj | gospodarskih emigrantov se kmalu utopi v novem | B |
Slovenije, ki so se sem poročile ali preselile | zgolj | zaradi boljšega zaslužka.Številni med njimi | B |
kakor pa ga opredeljujejo tisti, ki izhajajo | zgolj | iz ene ali nekaj narodovih značilnosti.Za nas | B |
zgodovinske zavesti o svojem narodu, v resnici | zgolj | uporablja jezik tega naroda, ni pa njegov polni | B |
klici po pozabljanju zgodovine, po usmerjanju | zgolj | v sedanjost in prihodnost, so v resnici sirenski | B |
pa se med seboj ne le horizontalno ‒ se pravi | zgolj | po kvantiteti, smereh in značilnostih ‒ temveč | B |
To so po pravilu ljudje, ki jih opredeljuje | zgolj | lokalna pripadnost; v svojem izobrazbenem in | B |
Narodnost tako ni samo nekaj, kar je, se pravi | zgolj | nara va, je tudi nekaj, česar se zavedamo, v | B |
se ponovi v jeziku: narodnem, mednarodnem ali | zgolj | krajevnem.Tako jezik ni samo narava, je tudi | B |
sistema ukazov) pravi jezik, ki je več kakor | zgolj | pomen tega ključa. Ta trojnost velja za vse | B |
dosti manj razlikujejo, kakor pa po številu | zgolj | statistično registriranih.Če je „statističnih | B |
nacionalno vprašanje sploh ne obstaja ali pa je | zgolj | stvar razgretih glav, ki bi rade kaj iztržile | B |
političnih sredstev za urejanje sveta, ovedlo svoje | zgolj | sektorske udeleženosti v univerzalnem.Zato tudi | B |
/ . / stran 50 . / ljemo na ravni površne, | zgolj | statistično zajemljive pripadnosti svojemu narodu | B |
v lastnih značilnostih in poslanstvu, temveč | zgolj | v primerjavi z drugimi.Potreba po primerjanju | B |
transcendentalnega, samo izvzeti izseki narave kažejo | zgolj | nase in se zde samozadostni.Druga značilnost | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |