nova beseda iz Slovenije
Habermasova. Vendar, poudarja Welsch, namesto | zgolj | poveličevanja osvobajajočega učinka pluralizacije | C |
ustvarjajo svoja lastna načela, namesto da bi | zgolj | sledili avtoriteti nekega metanačela."Odsotnost | C |
med seboj si nasprotujočih paradigem. Če gre | zgolj | za kognitivna vprašanja, ki se nanašajo na določen | C |
skozi preseke med paradigmami in jih povezujejo | zgolj | družinske podobnosti. Če sem prej trdil, da | C |
nikoli v neposrednem odnosu do predmeta, temveč | zgolj | do razuma [Verstand]." Razlika je zgolj v tem | C |
temveč zgolj do razuma [Verstand]." Razlika je | zgolj | v tem, da danes Kantovemu pojmu razuma (Verstand | C |
zadostno izpolniti s samimi racionalnostmi, temveč | zgolj | z umom." V tem pa Welsch vidi odgovor na sodobne | C |
ki bi se nanašala na vsebino. Kar vsebuje, so | zgolj | formalna, logična načela. Um torej ni vezan | C |
in domnev. Um, kot trdi Welsch, uporablja | zgolj | logične operatorje, kot so načelo protislovnosti | C |
metareda - potem um ne bi bil več um, temveč | zgolj | racionalnost.Racionalnost se namreč nanaša na | C |
področja. Um, ki bi imel takšne lastnosti, bi bil | zgolj | neke vrste hiperracionalnost.Če pa uma ne pojmujemo | C |
ki pa ne morejo tvoriti totalitete, temveč | zgolj | stopajo v odnose z drugimi delnimi sistemi. | C |
skrajne nespravljivosti." Takšno stanje ni | zgolj | značilnost polja racionalnosti, tudi na strani | C |
recipročna interpretacija Ker transverzalni um ni | zgolj | sam sebi namen, temveč je, kot trdi Welsch, | C |
se za stališče nasprotnika ne zmenimo ali ga | zgolj | zavrnemo) lastnega stališča ne moremo razumno | C |
je predpogoj za kakršen koli smiseln - in ne | zgolj | strateški - protiargument. c. | C |
uporabljata dvoumno. Ugovor je v tem primeru | zgolj | posledica nerazumevanja, ki sledi iz problematične | C |
veljaven. Da alternativni argument ni smiseln | zgolj | v svojem lastnem okviru, temveč predstavlja | C |
Dopuščanje možnosti alternativ V vsakem primeru (ne | zgolj | v drugem primeru, temveč že s tem, ko smo nasprotno | C |
nismo edini, ki si lahko lastimo resnico. Ne | zgolj | zato, ker je nasprotno stališče smiselno, temveč | C |
vmes, pri čemer ob svojih odločitvah prisega | zgolj | na filozofske oz. umne razloge.Kakšno obliko | C |
nekakšen notranji in nebistven pojav ali kot | zgolj | videz.Mnoštvo je bilo običajno zgolj produkt | C |
ali kot zgolj videz. Mnoštvo je bilo običajno | zgolj | produkt celote ali nekega zunanjega načela. | C |
pomeni tisto polje, na katerega ne aplicira | zgolj | nove oblike totalitete, ampak tudi celotno zasnovo | C |
kontekstih in z različnimi pomeni. Estetika ni več | zgolj | filozofija umetnosti in estetsko ni več nujno | C |
manjka to, kar naj bi bilo prednost - njegovo | zgolj | filozofsko, apolitično stališče.Tako Lyotard | C |
Jameson za razliko od Welscha v totaliteti ne vidi | zgolj | filozofske, temveč in predvsem politično kategorijo | C |
Jamesona neke neobstoječe, kajti zarotniški film je | zgolj | njen približek) v tem, da pokaže na nepredstavljivo | C |
kritike ne usmerja na totaliteto kot idejo, temveč | zgolj | na njeno reprezentacijo. Nemožnost reprezentacije | C |
mogoče prikazati, in med tem, kar je mogoče | zgolj | misliti.Ne gre za to, da bi bilo treba zagotoviti | C |
iščejo v spisih in stališčih strokovnjakov zanjo | zgolj | potrditev lastnih predstav o preteklosti.Glavna | C |
glede na priimek sploh ni, vendar je to k sreči | zgolj | spekulativna domislica (neposredno pred novim | C |
sta le konvencionalistični metafori: pomenita | zgolj | zaključenost dogajanja glede na hipno sedanjost | C |
drugega kot izraz konvencionalizma. (Tu gre | zgolj | za soglasje ljudi o tem, kako je mogoče definirati | C |
in ne funkcijski odvod/odraz stvarnosti. Ni | zgolj | nekakšna preslikava.Spričo ugotovitve, da se | C |
opisni "prevod" stvarnosti, so bili večinoma | zgolj | genealogi: minulost so razlagali kot vzročno | C |
Vedenjske podobnosti tako ali tako lahko izhajajo | zgolj | iz želje/volje po posnemanju - torej iz psihološkega | C |
posebej so bili pri dovajanju kisika v pljuča | zgolj | "klinično živih" modelov sveta podjetni marksisti | C |
predpostavke, da so socialne strukture nekaj več kot | zgolj | metafora iz mentalnega in besednega slovarja | C |
tmodernizma. Toda tudi ta se bo prej ali slej izkazal | zgolj | za eno od možnih perspektiv v razglabljanju | C |
se niso več zadovoljevali s tem, da bi bila " | zgolj" | etično-moralna moč.Z drugimi besedami: iz potenciala | C |
Kierkegaard, mislec človekovega samovanja (ne | zgolj | samote in osamljenosti!), pa bi se po izgubi | C |
posebnosti" tudi v diktatorskih režimih niso počeli | zgolj | tistega, kar jim je bilo ukazano.Mogoče je reči | C |
so postali nacionalisti. Slednjim naj bi šlo | zgolj | za vzpostavitev prostorsko omejene samoreferencialne | C |
univerzalizem se doslej še ni izognil postaranju: bil je | zgolj | začasen (interpretativni) pojav.Vprašanja (oziroma | C |
je pač bila le diskurzivna vera. Ostajajo | zgolj | osebne zaveze - vendar brez obveze oziroma ideološke | C |
reda je bila lahko le domišljijska: šlo je | zgolj | za poetično evokacijo "sinjega cveta romantike | C |
starega režima" ni uveljavila (živeti je mogla | zgolj | pod obnebji ljudske kulture, ki nikoli ni prisegla | C |
je hkrati treba priznati, da je pri tem šlo | zgolj | za formulacijsko zaostritev zgoraj citirane | C |
triumf. Zasnova pričujoče študije omogoča | zgolj | skiciranje temeljnih misli v smeri njenega naslova | C |
mogoče dvomiti. Pri našem filozofu nikakor ni šlo | zgolj | za retorični sofizem.Eksistenca Slovencev kot | C |
Tudi "vitezi peresa" tedaj niso poudarjali | zgolj | pomena ohranitve samosvojega jezika, v katerem | C |
miselnimi "svetinjami") kdaj koli kaj drugega kot | zgolj | aprioristični (sprogramirani) referenčni okvir | C |
prirodnemu" razumevanju življenja. Skrbi ga | zgolj | biološko, ne pa tudi duhovno "zdravje naroda | C |
zalističnih zamisli razsvetljencev. Slednje so morda | zgolj | ideali v najčistejšem platonističnem pojmovanju | C |
je era velikih idej preteklost, je to lahko | zgolj | posledica njihovih "statičnih izračunov".Kdor | C |
uveljavilo. Resslu so sodobniki dopustili, da je bil | zgolj | pomemben inovator, čeprav je imel talent za | C |
zavezujoče pozitivnega odnosa. Zanje je spodobno | zgolj | igrivo sesuvaštvo.Slednjega ne gre zamenjevati | C |
nekakšni ilegali: preveč obvezuje, da bi mogla biti | zgolj | ena od možnosti na semnju aktualnosti.Literarni | C |
slabokrvnimi produkti svojih transplantiranih možganov | zgolj | opozarjajo na ekscesne možnosti svobode.Ampak | C |
utemeljene na kakršnih koli načelih, pač pa | zgolj | na interesih. (Mafija, ki jo konstituira zaupanje | C |
je do kraja spekulativna Heglova dialektika | zgolj | možganska gimnastika. Vrzimo oko najprej na | C |
Razdajanje na različnih področjih je lahko | zgolj | posledica notranje živopisnosti osebnostnega | C |
teoretiki, ki so bili nekoč celovite osebnosti in ne | zgolj | mrzlokrvni računarji, so npr. staknili idejo | C |
skušajo ta trenutek fiksirati aktualno stvarnost, | zgolj | opombe na robovih palimpsestnih zvitkov osebnega | C |
galerije prepoznavnih" bodo nekega lepega dne | zgolj | boschevsko intonirani detajli na monumentalnem | C |
obljubljenih deželah industrijske epohe, so lahko | zgolj | "realistična romantika" zasebnikov. Ne tako | C |
simetrija binarnih opozicij kreposti in izprijenosti | zgolj | navidezna, da neka asimetrija prečka Aristotelovo | C |
Pojmu ekscesa je pri Aristotelu resda dodeljena | zgolj | obrobna funkcija, a prav zato je ključni pojem | C |
in aplikabilnega na vsako situacijo, pač pa | zgolj | množica bolj ali manj enigmatičnih, v celoti | C |
narekuje spontana ideologija ljubezni, "prava" | zgolj | tista ljubezen, ki se ne meni za nobene ovire | C |
kateri govori Tomaž Akvinski, ne gre razumeti | zgolj | kot upiranje naravnim vzgibom, katerih logika | C |
vzpostaviti moralni in politični red, ki bi se opiral | zgolj | na harmonijo egoističnih interesov?Subjekt, | C |
harmonijo egoističnih interesov? Subjekt, prepuščen | zgolj | načelu ugodja, ki mu narekuje, da zavrača vse | C |
lahko povedali tudi drugače: ker išče individuum | zgolj | svoje ugodje, ima nujno instrumentalen odnos | C |
prvi pogled se zdi, da je načelo koristnosti | zgolj | nadaljevanje načela ugodja na ravni skupnosti | C |
odtegnjena zadovoljitev, mora strast, ki ji gre | zgolj | za zadovoljitev, takrat, ko "tehta" možnosti | C |
hkrati razkrije, da je tudi javnost za Benthama | zgolj | gnetljiva, amorfna masa, ki jo oblikuje šele | C |
ugodja, po drugi pa iz zakonov, ki so sicer | zgolj | jezikovne tvorbe, fiktivne entitete, kot jim | C |
pa pomeni, da je treba na bitnosti, ki imajo | zgolj | jezikovno substanco in so zato imune za načelo | C |
razpoložljivo za serijo investicij, katerih izvor je | zgolj | in samo zakonodajalčeva volja. Če je telo kot | C |
podložnik v pravici, ki mu je bila prisojena, | zgolj | "obleko", kot pravi Bentham, v katero ga zakonodajalec | C |
bolečino za morebitno izgubo nečesa, kar je | zgolj | dozdevek, namreč statusa, identitete, mandata | C |
ki se prenaša iz roda v rod, nima po Benthamu | zgolj | ekonomske, se pravi menjalne vrednosti, pač | C |
učinke v realnem. Benthamovska fikcija ima | zgolj | jezikovno realnost in je kot taka ločena od | C |
jezikovne tvorbe zanj niso nebitnosti, niso | zgolj | jezikovne konvencije, pač pa jim pripisuje zmožnost | C |
neulovljivi presežek, ki uhaja utilitaristični | zgolj | ekonomski perspektivi.Kajti geste svetega Martina | C |
užitka, ki nima nobene opore v realnosti, pač pa | zgolj | in samo v fikciji.Zgled sv. Martina pokaže, | C |
globoka dvoličnost posledica tega, da ni čisto in | zgolj | naravno dobro, odziv na neko potrebo, temveč | C |
in predvsem o moči in oblasti, ki temeljita | zgolj | na logiki privacije. Razpolagati z dobrino, | C |
sparjenje Benthama z Bataillem: prvega, ki dopušča | zgolj | koristno trošenje, brez izgube, in drugega, | C |
Toda pri tem ne smemo prezreti, da je ta status | zgolj | fikcija, varljiva fikcija glede na njegovo bit | C |
Dobrodelnež hoče tistega, ki nima, zadovoljiti | zgolj | na ravni potreb.Prav zato ne vidi oziroma noče | C |
drugega utegnila ne biti potreba, da bi mu ne šlo | zgolj | za zadovoljitev potrebe, temveč za drugo, drugačno | C |
priznati kot nekoga, ki želi, pač pa vidi v njem | zgolj | bitje, ki ga je treba ohraniti pri življenju | C |
Problematična zato, ker lahko drugega vidi | zgolj | kot berača, ne vidi ga, ne more ga pripoznati | C |
ponižanje želje na zadovoljevanje potreb ni | zgolj | afirmacija moči, oblasti, marveč tudi beg pred | C |
možnosti zadovoljitve: "Neposredno daje /človeku/ | zgolj | želje, ki so potrebne za njegovo ohranitev, | C |
njegove duše, kjer naj bi se razvile po potrebi. | Zgolj | v tem prvobitnem stanju srečamo ravnovesje možnosti | C |
stanju srečamo ravnovesje možnosti in želje ter | zgolj | v njem človek ni nesrečen.Kakor hitro postanejo | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |