nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Spinoza k temu dodaja - kar je že bolj vprašljivo - da iz osnovnega Božjega zakona kakor iz nekakšnega religioznega aksioma nujno sledijo še drugi neizpodbitni religiozni teoremi, namreč ”da Bog obstaja, da predvideva vse stvari, da je vsemogočen, da po Njegovem odloku dobri uspevajo in so hudobni uničeni, in končno, da je naša odrešitev odvisna samo od Njegove milosti“ [12:65]. Takšni sklepi niso nujni, kajti lahko si zamislimo duha, ki bi sprejemal najvišji religiozni Aksiom in zakone logike, zavračal pa navedene sklepe; dejansko je sam Spinoza pozneje, kar je razvidno iz Etike, opustil nekatere izmed njih, na primer, da je ”naša odrešitev odvisna samo od Njegove milosti“ - to namreč brez dodatnih predpostavk ne sledi zgolj po logiki iz temeljnega biblijskega nauka, če ga razumemo povzetega v jasnem in preprostem stavku: ”Ljubi Boga bolj kot vse drugo in svojega bližnjega kakor samega sebe!“
Spinoza je bil prepričan, da je s svojo kritično
analizo Biblije, ki zavzema večji del Teološko-politične razprave, religijo okrepil, ne pa ošibil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani