nova beseda iz Slovenije
blagor nikoli ni bilo mar in ki hočejo Kočevarje | zgolj | izkoriščati. Ugotovimo lahko, da je nemški stranki | C |
novostim. Ta so se v slovenskem taboru pojavljala | zgolj | zaradi občutka, da ustava utemeljuje neenakost | C |
izredni ukrepi niso potrebni, da pa zahtevajo | zgolj | strogo izvajanje ustave in zakonov, so se njihove | C |
širšo enotnost. Še natančneje, totaliteta ni | zgolj | neposredna reprezentacija vsebine tega modela | C |
dvajsetega stoletja. Toda četudi je totaliteta ( | zgolj) | konstrukcija transempirične celote dejanskosti | C |
od našega omejenega spoznavanja. Ne določa je | zgolj | subjektivni (ali bolje rečeno, avtorski) pristop | C |
saj je njegovo prvotno načelo apeiron neka | zgolj | mišljena snov: neomejeno, brezmejno, neskončno | C |
med umetnostjo in totaliteto torej ni vezano | zgolj | na vlogo umetnosti pri reprezentaciji totalitete | C |
povezuje z izrazom "metafizični patos", pa ni | zgolj | izraz njene filozofske ali intelektualne vsebine | C |
je tista, ki daje zgled s svojo strukturo. Ne | zgolj | kozmos kot celota vsega, kot forma, ki je sama | C |
suženjstvo). V tem smislu lahko govorimo ne | zgolj | o deskriptivnem, temveč tudi o normativnem vidiku | C |
mišljenja in razsežnosti, ki ju je pojmoval kot | zgolj | atributa ene same substance, sta bistveni značilnosti | C |
človeško delovanje, pa tudi sama svobodna volja je | zgolj | iluzija, katero mora razumevanje logične nujnosti | C |
lahko dejali: absolutna celota vseh pojavov je | zgolj | neka ideja, ki je kot take nikoli ne moremo | C |
različne upodobitve, tako konkretne kot tudi | zgolj | formalne.Zgodovina je totaliteta, svet kot duh | C |
mogoče začeti z načelom oz. principom, ker je | zgolj | princip in ga je kot takega mogoče ovreči s | C |
le obče, le princip; ker ni nič drugega kot | zgolj | začetek. Namesto z načelom oz. s principom začne | C |
celota, vsaka stopnja, faza ali moment celote je | zgolj | del in zato (delno) neresnično.Ta celota ni | C |
razvoju ni bilo uničeno ali izničeno, temveč | zgolj | dvignjeno na naslednjo stopnjo.Heglu je prav | C |
enotnost. Ta enotnost pa ni še totaliteta, temveč | zgolj | identiteta, zgolj tisto, trdi Hegel, najabstraktnejše | C |
pa ni še totaliteta, temveč zgolj identiteta, | zgolj | tisto, trdi Hegel, najabstraktnejše in najrevnejše | C |
zgodovinskosti, njeno gibanje ni časovno, temveč | zgolj | logično. "Logiko je torej treba dojeti kot sistem | C |
lahko zajame totaliteto sveta. Vse drugo je | zgolj | abstrakcija: vse, kar je mišljeno ali izrečeno | C |
višje kot konkretno. Konkretno, kot tisto ( | zgolj) | čutno, vidno ali dostopno, vedno leži "spodaj | C |
nobenega roba. Substanca je v tem začetku | zgolj | amorfna, netotalizabilna celota, o kateri ni | C |
ugotovil, da je vsak model in vsaka metafora | zgolj | model oz. metafora. Prej ali slej pridemo do | C |
povedati, kaj totaliteta pri Heglu sploh je. Skuša | zgolj | opisati, v katerih oblikah se kaže v njegovi | C |
manjka to, kar naj bi bilo prednost - njegovo | zgolj | filozofsko, apolitično stališče.Tako Lyotard | C |
Jamesonove zahteve po totalizaciji niso prihajale | zgolj | s strani poststrukturalizma, temveč tudi iz | C |
poznega kapitalizma. Postmodernizem zanj ni | zgolj | še en umetniški slog, še eden v vrsti -izmov | C |
zavrača panpoetično estetizacijo dejanskosti kot | zgolj | iluzijo. Prav tako zavrača trditev, da je mogoče | C |
krhkega in minljivega - kot prazno abstraktnega in | zgolj | osebnega in zdi se, da je dosežena absolutna | C |
epski heroji predstavljajo vse človeštvo, ne | zgolj | nekega posameznika.Seveda, ko subjekt prevzame | C |
deželah, kjer je delo najprej izšlo) ni bil več | zgolj | ena od različic scientizma oz. pozitivizma; | C |
* * * Vendar za Lukácsa totaliteta ni | zgolj | medsebojna povezanost posameznih (abstraktnih | C |
Z drugimi besedami: za Lukácsa ne obstaja | zgolj | ena sama oblika totalitete, se pravi, doslej | C |
delil prepričanje o tem, da je moderna doba | zgolj | obdobje grešnosti, pa je v Zgodovini in razredni | C |
kot totaliteta (univerzalna zgodovina) ni niti | zgolj | mehanična vsota posameznih zgodovinskih dogodkov | C |
totaliteti kot pasiven in receptiven dejavnik, ki | zgolj | čaka, da mu bo le-ta milostno padla v roke. | C |
končni cilj niti samo sebi namen: spoznanje je | zgolj | pogoj za akcijo, za družbeni prevrat, za revolucijo | C |
nezavedno "definirano - v kolikor sploh je - | zgolj | s svojo mnogovrstno rabo". Kakor koli, vsekakor | C |
Potlačitev je refleksivna, se pravi, njen cilj ni | zgolj | v odstranitvi določenega predmeta iz zavesti | C |
naših kulturnih tradicij. Naš negativni odziv ni | zgolj | negativen odziv, temveč simptom, ki kaže na | C |
življenju. Vendar pa se Jameson ne zadovolji | zgolj | z delnimi sistemi, temveč vztraja pri "totalnem | C |
za Jamesona ni tekst, temveč nam je dostopna | zgolj | skozi predhodno tekstualizacijo.Zgodovina kot | C |
Sartrovega vpliva na Jamesona ni mogoče omejiti | zgolj | na najzgodnejše obdobje, temveč je v precejšnji | C |
pojem totalitete smisel le, če sprejmemo obstoj | zgolj | ene same totalitete: produkcijskega načina. | C |
kognitivnega kartiranja v širšem smislu ne zadeva | zgolj | estetike oz. filozofije kulture, temveč je njena | C |
kulture, temveč je njena navezava na ti področji | zgolj | nekakšna razširitev polja obravnave.Ujema se | C |
prostorskih informacij, temveč uporablja izraz | zgolj | kot metaforo. Razprava o vprašanju, ali so živali | C |
konsenz glede vprašanja, ali jih je treba razumeti | zgolj | v smislu metafore - kot da so informacije, shranjene | C |
najučinkovitejši, kadar je kognitivna karta zožena na | zgolj | nujne informacije.Vseh podatkov o okolju na | C |
prostoru. Vendar pa kot posamezniki nismo umeščeni | zgolj | v fizični prostor, ki nas obdaja, temveč imamo | C |
nam pa je ostala le sposobnost, da zapopademo | zgolj | našo najbližjo okolico.Iz tega stanja izhaja | C |
Jameson s kognitivnem kartiranjem ne meri | zgolj | na fizični oz. geografski prostor (čeprav razume | C |
Dosledno slediti Lyotardu pomeni, da lahko | zgolj | izjavimo: "Lyotard je prelom, je zgolj mnoštvo | C |
lahko zgolj izjavimo: "Lyotard je prelom, je | zgolj | mnoštvo med seboj nepovezanih in navzkrižnih | C |
v Lyotardovem intelektualnem razvoju vidimo | zgolj | logiko preloma, se moramo strinjati tudi s trditvijo | C |
v nasprotju s prepričanjem o "Lyotardu kot | zgolj | prelomu" lahko trdimo, da je "politična zavest | C |
svoje tovariše iz severne Afrike. Očitno ne gre | zgolj | za francoski delavski razred, meni Lyotard, | C |
vsekakor ni izgubil zanimanja, temveč ga je | zgolj | "preusmeril" na posameznika, ujetega v logiko | C |
marksizma. Pri tem pa zanj ni bila pomembna | zgolj | neskladnost med teorijo in dejanskostjo v primeru | C |
izražanja dejanskosti. [...] Naša naloga ni | zgolj | to, da 'naredimo fakulteto delujočo' (za koga | C |
travma. Kakor koli, na Lyotarda ni vplival | zgolj | marksizem, čeprav je očitno imel najpomembnejšo | C |
njim tudi neposredno spopade. Pri tem ne gre | zgolj | za to, da Hegel trdi "Resnično je celota", | C |
predstavlja nasprotje Heglove dialektike, ni značilen | zgolj | za umetnika, marveč nemara veliko bolj - ali | C |
na vrstni red". Diskurz, figura seveda ni | zgolj | napad na Hegla in njegovo dialektiko, čeprav | C |
krivici) potisnjeno v ozadje, je veliko več kot | zgolj | napad na Hegla.Po Erjavčevem prepričanju hoče | C |
1970 namreč (še) trdil, da "funkcija teorije ni | zgolj | razumevanje, temveč je tudi kritika, se pravi | C |
pripelje Lyotarda v skrajnost, v kateri priznava | zgolj | odsotnost trdnih teoretskih in političnih pozicij | C |
skrivni sokrivec falokrata. Kajti filozofija ni | zgolj | katera koli disciplina.Je iskanje konstituirajočega | C |
po govorjenju 'Resnice', sami predstavljajo | zgolj | manjšino v krpariji, kjer postane nemogoče vzpostaviti | C |
igre, ki ji pripada. Pravičnost tu ne izhaja | zgolj | iz opazovanja pravil; tako kot pri vseh igrah | C |
izjavo: znanstvena izjava je vednost, če in | zgolj | če se sama umešča v univerzalni proces uveriženja | C |
sama vednost v smislu, ki ga določa? To je | zgolj | v primeru, če sa lahko sama umesti v univerzalni | C |
predpostavka pa zdaj ni univerzalna, temveč | zgolj | partikularna.Namesto vélike zgodbe imamo zdaj | C |
počnejo to, kar počnejo, pripovedovalec pa je | zgolj | nekdo, ki je slišal pripovedovanje pripovedi | C |
njene "pripovedi" niso nikoli legitimirane | zgolj | s tem, kar počnejo.Drugič pa zato, ker znanost | C |
znanost svojih teorij nikoli ne pojmuje kot ( | zgolj) | pripovedi; prav nasprotno, v njih vidi univerzalne | C |
enega samega pravila presoje za obe, kot bi šlo | zgolj | za spor, povzročila krivico (vsaj) eni izmed | C |
etičnim, političnim) vlada navzkrižje. To pa ni | zgolj | protislovje, ki bi ga bilo mogoče preseči s | C |
stavka v "kontekst", bi kot rezultat dobili | zgolj | še eno singularnost, zgolj še en dogodek, nikakor | C |
kot rezultat dobili zgolj še eno singularnost, | zgolj | še en dogodek, nikakor pa ne ustreznega konteksta | C |
postavljena kot 'suverena in univerzalna', postala | zgolj | še ena različica resnice." Vprašanje je, ali | C |
estetskim in političnim, ne da bi estetsko postalo | zgolj | negacija ali zatajevanje političnega v imenu | C |
zgodilo." Čiste posameznosti pojavnosti dogodka ( | zgolj | to, da "se dogaja") ni mogoče zvesti na reprezentacijo | C |
znotraj različnih oblik geometrije: "Ne gre več | zgolj | za vprašanje inkongruentnosti med podobami, | C |
nepomembna, čeprav se na prvi pogled zdi, da gre | zgolj | za retorično figuro.Prikazati v umetniškem delu | C |
sublimno občutenje, kajti tudi totaliteta je | zgolj | ideja, nekaj, česar ni mogoče reprezentirati | C |
totalitete, to privzema kot idejo, v kolikor gre | zgolj | za idejo. Ali "smemo" prikazati, da obstaja | C |
študijem Aristotela (štiri leta je študiral | zgolj | njegovo filozofijo) njegova pot v filozofijo | C |
zares pomembne misli človek ne more sestaviti | zgolj | v glavi, temveč jo mora še ponoči z nogami obdelovati | C |
nasproten: pokazati, da je vsaka radikalna ideja | zgolj | enostranskost. Filozofska "zgradba", ki jo Welsch | C |
osnovna ideja transverzalnega uma; ideja, ki ni | zgolj | cilj neke filozofske težnje, temveč tudi orodje | C |
podaja razloge za stališča, ki jih imamo. Ni | zgolj | zmožnost, s pomočjo katere oblikujemo izjave | C |
temeljnih premis, česar pa ni mogoče doseči | zgolj | s samim dokazovanjem, značilnim za logos. Včasih | C |
ne pomeni rešitve dejanskega problema, temveč | zgolj | premik na globljo raven - zdaj se pojavi vprašanje | C |
prvih načel našega spoznavanja. Zagotavlja ( | zgolj, | kot poudari Welsch) perspektivo totalitete: | C |
konstitutivna načela spoznavanja, medtem ko ima um | zgolj | drugotno vlogo zagotavljanja regulativnih idej | C |
racionalnosti, vendar se pri tem ne omejujejo | zgolj | na prej navedene tipe, temveč vključujejo tudi | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |