nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Glavna težava tega načela ni teleologija - saj je bilo, ravno nasprotno, zamišljeno kot neteleološka razlaga dobre ubranosti vesolja -, ampak predpostavka mnoštva vesolij, ki kljub možnim scenarijem njihovega nastanka (Everett, Linde, Leslie, Rees idr.) ostaja povsem hipotetična, ne samo nepreverjena, ampak tudi nepreverljiva, če razumemo druga vesolja kot vzročno nepovezana z našim. Lahko rečemo, da antropično načelo ”stoji ali pade“ skupaj s hipotezo mnoštva vesolij, to pa zato, ker smiselno (netavtološko) razloži dobro ubranost (naravnih konstant idr.) zgolj tedaj, če ”učinek opazovalne selekcije“, ki je bistvo antropične epistemološke zanke, prebira domeno mnogih vesolij ali ”svetov“. V večini vesolij ”multiverzuma“ parametri niso dobro ubrani za nastanek zavesti, zato v njih pač ni opazovalcev, ki bi se čudili dobri ubranosti, mi pa smo ”privilegirani“, saj smo se znašli v takšnem vesolju (med ”nebrojem“ možnih), katerega fizikalni parametri
omogočajo zavest, in zato se lahko čudimo njegovi dobri ubranosti... čeprav se pravzaprav ni ničemur čuditi, če sprejmemo antropično razlago.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani