nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Oči pijanega moža so se razprle in se začudeno na široko zazrle v tekanje in kričanje okrog njega, na volkodlakovo tuljenje, v krvosesovo zabuhlo, velikansko rdečo glavo. Tedaj so se prsti na rokah pričeli vedno hitreje in vedno bolj krčevito krčiti, a glava je omahnila, oči so se zaprle, vedno hitreje so začeli grabiti, a glava je za čudo zanihala na tankem vratu, vedno hlastneje so prsti zbirali tkanino, veke so se povesile, vedno hitreje je roka grabila za posvinjan bel namizni prt, medtem ko je glava ohlapno zanihala.
Negotovosti je bilo konec, napetost, ki je bila v zraku, je popustila, tulilec je v hipu utihnil, roka pa je s sunkovito in na videz nenadejano kretnjo potegnila prt z mize, da so polni kozarci votlo zažvenketali po črnih tleh.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani