nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Res pa je, da mi v tem prijaznem času nihče na svetu, niti jaz sam, ne zmore dopovedati tistega, kar vztrajno odrivam od sebe. Ne morem se sprijazniti s tem, nočem misliti na to, da na tihem vendarle pogrešam negovanje takšnih drobnih spominov, ki pa so nekje ves čas navzoči, vedno enaki, vedno drugačni, spremenjeni, brezštevilni. Težko je reči, kateri so in kakšni so, prihajajo in odhajajo, kakor podobe tega jutra, ko sem vztrajno in pozorno zasledoval možaka z zmečkano kravato.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani